Šazam!

zadržan

Biomoški.

Hollywood je pred leti posnel Problematičnega mulca, bebavo komedijo o paglavcu, ki je tako problematičen (nagajiv, pobalinski ipd.), da ga noče nobena rejniška družina. Billy Batson (Asher Angel), 14-letni junak superjunaškega “spektakla” Šazam!, pa iz rejniških družin beži – ker hoče na vsak način najti svojo biološko mater. In ker išče pravo, biološko družino (okej, verjetno išče tudi svoj biološki spol, saj v “teorijo spola” in to, da je spol le “družbeni konstrukt”, zagotovo ne verjame), je notranje “čist”. Ne, Billy ni nič posebnega, toda kdor išče biološko družino, je očitno nekaj posebnega, celo “izbranec”. Ker je notranje “čist”, ga “posvoji” – no, vzame za svojega, vzame pod svoje okrilje – mogočni, karizmatični, dolgolasi, posušeni, odmirajoči čarovnik Shazam (Djimon Hounsou), kar seveda pomeni, da ga obdari s supermočmi, nadnaravnimi, superjunaškimi sposobnostmi.

A da nam ne bi bilo dolgčas, citira še en holivudski oldie: Big. Ko se hoče Billy preleviti v superjunaka (letečega, bliskovitega, imunega na krogle ipd.), mora namreč le zavpiti“Šazam!” – in že se znajde v telesu odraslega, “pravega” moškega, ki ga igra Zachary Levi. Ja, le “Šazam!” zavpije in postane Big. Lahko bi ga klicali Tom (Hanks) ali pa vsaj Chuck, ko se spopada zdaj s šolskimi barabini, zdaj z ošabnim, diaboličnim, nadnaravnim doktorjem Sivano (Mark Strong), voditeljem grotesknih utelešenj sedmih smrtnih grehov. A ko ponovno zavpije “Šazam!”, se iz superjunaka spet lepo prelevi nazaj v Billyja. Jasno, ko je v telesu superjunaka (v rdečem sintetičnem kombinezonu, z ogrinjalom ipd.), lahko počne reči, o katerih je prej le sanjal – lahko gre v nočni klub na striptiz! Zdaj lahko končno izsanja sanje “pravega”, “biološkega” moškega, ki so kakopak precej infantilne in primitivne (kaj hoče “pravi” moški? gledati striptiz!), a nikar ne mislite, da je “pravi”, “biološki” moški tu le Billy – ne, tudi Batman in Superman, očitno njegova vzornika, sta “prava”, “biološka” moška. In to je bolj ko ne vse. Šazam! si domišlja, da je Deadpool, toda bolj ko ga gledate, bolj se zdi, da ga ne muči pomanjkanje biološke matere, temveč pomanjkanje domišljije in smisla za greh.