Brez dotika

Abstinenca.

Zaplet filma Brez dotika vas bo spomnil na zaplet filma Krive so zvezde: 17-letna Stella (Haley Lu Richardson), ki jo daje cistična fibroza, v bolnišnici spozna Willa (Cole Sprouse), ki ga prav tako daje cistična fibroza. Ona je socialno omrežena – on je jezen, kot da je padel s kakega spletnega foruma. Ona vlogira – on je umetnik (ne sprašujte). Ona je družabna – on je asocialen. Ona je optimistka – on je pesimist. Oba pa sta luštna, hormonska, seksi. Najprej drug drugega odbijata, toda le zato, da bi bila njuna kopula silnejša, urgentnejša, eksplozivnejša in viralnejša.

Trik je v tem, da do kopule ne sme priti – ker se lahko okužita. Da se ne bi, morata biti vedno meter in pol narazen. Drug drugemu se ne smeta približati. Nobenih poljubov. Kaj šele seksa. Tale reimaginacija Romea in Julije mladim – svoji ciljni publiki – svetuje spolno abstinenco: seks tu ni le smrtni greh, ampak smrtonosni greh! In res, v nebesa bosta šla “čista”, saj kake posebne domišljije nimata: ne zavedata se, kaj vse je mogoče z besedami. Ne zavedata se, da je v besedah več seksa kot v seksu. Film pa ju pusti v temi. Stella, ki fante in punce, najstnike, svojo ciljno publiko, na koncu pozove, naj se čim več dotikajo, se očitno tudi ne zaveda kozmične kužnosti dotikov v dobi gibanja #MeToo.