Prevarantki

Dvobojevalki.

Komedija Prevarantki je rimejk rimejka. V originalu (Bedtime Story), posnetem davnega leta 1964, sta prevaranta, ki se prerivata za plenilski monopol nad nekim letoviškim mestecem na Azurni obali, igrala “proletarski” Marlon Brando in “aristokratski” David Niven, v rimejku (Dirty Rotten Scoundrels), posnetem leta 1988, je v Brandovi vlogi nastopil Steve Martin, v Nivenovi pa Michael Caine, medtem ko pride zdaj, v rimejku rimejka, do trendovskega, zeitgeistovskega, že kar predvidljivega spolnega obrata (v slogu Izganjalcev duhov in Oceanovih 8), tako da v Brando/ Martinovi vlogi nastopa masivna, evforična, bistroumna Rebel Wilson, ki začne v francoskem obmorskem jet-set mestecu Beaumont-sur-Mer nategovati naivne bogataše, s čimer ogrozi poslovne interese prevarantke št. 1, Anne Hathaway, ki – z lažnim angleškim akcentom, a brez kakega silnega smisla za humor – nastopa v Niven-Cainovi vlogi.

Beaumont-sur-Mer bo kolonija tiste rivalke, ki prva “zapelje” naivnega, nerodnega, zuckerbergovskega tehnogenija (Alex Sharp). Film – prozaičen, suhoparen, enoznačen, na silo “šarmanten” – nima svojih idej, le simulacijo razrednega boja zamenjajo bolj modni boj za žensko opolnomočenje in ostanki gibanja #MeToo. Donalda Trumpa je umetnost prevare pripeljala v Belo hišo, Hollywood pa nas skuša še vedno “presenetiti” s prevarami iz šestdesetih let prejšnjega stoletja.