Igor Omerza: Temna stran Dela

+ + + +

Fragment iz zgodovine časnika Delo na primeru Edvarda Kocbeka.

Kako so Kardelj in tovariši obračunali s sopotnikom revolucije, je že večkrat obdelovana tema. Da so medije uporabljali kot orodje za diskreditacijo, tudi ni novum. So pa pretresljiva arhivska razkritja, kako so Delovi uredniki urejali časnik po navodilih politike in v tesnem sodelovanju z UDBO. Leta 1974 je eden od voditeljev OF in pesniški velikan Kocbek praznoval sedemdesetletnico. Kako jo je pospremil tedaj osrednji časnik? Za posebno slovesnost je angažiral pisatelja Javorška, da je jubilej pospremil s 13 članki, v katerih je smešil in demoniziral jubilanta in njegov literarni krog. Perfidnost, kakršne v zgodovini slovenskega žurnalizma ne najdemo! Omerza je odkril korespondenco glavnega urednika Mitje Gorjupa, ki se je predhodno ponudil partiji, da izvede rojstnodnevni »character assassination«. A vseeno, zakaj?

UDBA se je pred tem dokopala do intervjuja, ki ga je imel pisatelj Boris Pahor s Kocbekom, v njem pa je ta spregovoril o množičnem poboju domobrancev. Usodni članek je bil pred izidom v tržaški reviji Zaliv, ki ga partijska oblast ni mogla preprečiti. In je posegla po specialni vojni, v kateri je vnaprej satanizirala Kocbeka, da bi bodočemu intervjuju vzela težo. Nato sledimo propagandnim mahinacijam, ko je stari režim celo ponatisnil krucialni intervju, a ga hkrati vpel v serijo člankov, ki so ga devalvirali. Serija medijskih spinov je tako onemogočila soočenje z grozljivo realnostjo in poanta je bila spet preusmerjena na izdajalce in sovražnike naroda. Skratka, vivisekcija delovanja starega režima, ki je denimo po sodnem procesu zoper Kocbekova sodelavca Blažiča in Miklavčiča na partijskem sestanku pravosodnemu vrhu zaradi mednarodnih protestov naložil, naj na poslednji instanci krepko zniža zaporne kazni. Rečeno – storjeno, črno na belem.