Uporne bralke

V drugi polovici leta 2018 so Uporne bralke (Pobunjene čitateljke), skupina mladih neodvisnih literarnih kritičark in teoretičark iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore, zasnovale zanimiv projekt: preverile bodo, koliko se v regiji piše o književnosti, pa tudi, koliko prostora znotraj literarnih novic, reportaž in kritik je namenjenega ženskam in koliko moškim.

»V regiji se ves čas govori o krizi kritike, poleg tega pa tudi o spolnih razlikah: pogosto slišimo, da je žensk v kulturi malo, da se o njih ne piše, da tudi same ne pišejo, zato smo želele s konkretnimi številkami preveriti, ali je to res in kakšne so razlike. Zgledovale smo se po raziskavi o zastopanosti pisateljic v anglosaškem svetu organizacije Vida, ki je ugotovila močno podzastopanost avtoric,« pojasni Julija Ovsec, magistrska študentka primerjalne književnosti in za zdaj edina Slovenka v raziskovalni skupini, ki šteje 13 članic: poleg nje so v njej še Dara Šljukić, Nađa Bobičić, Ksenija Rakočević, Maja Abadžija, Jasna Kovo, Manja Veličkovska, Marija Gegoska, Martina Janeska, Viktorija Blažeska, Frosina Kruškarovska, Marta Stefanovska in Ajnur Kaso.

»Slovenijo sem zastopala sama, ker je težko najti koga, ki bo eno leto pri projektu sodeloval popolnoma brezplačno. Poleg šestmesečnega monitoringa literarne kritike nas je čakalo še nekaj mesecev pregledovanja in obdelave podatkov. Sicer smo zaprosile za financiranje, vendar nam ga, žal, niso odobrili, tako da je projekt plod naše dobre volje. Da se za to odločiš, moraš biti kar malo nor, predvsem pa verjeti, da to lahko prinese kaj dobrega. A sama sem si res želela, da bi bila v raziskavo vključena tudi Slovenija. Skupina Uporne bralke si namreč želi ponovno povezati regijo južnoslovanskih jezikov in književnosti, med katere spada tudi slovenščina in z njo slovenska književnost.«

V slovenski del raziskave je vključila dnevna časopisa Delo in Dnevnik, našo revijo Mladina, kulturne portale AirBeletrina, LUD Literatura in Koridor – križišča umetnosti ter MMC RTV SLO.

In kakšni so bili izsledki? Slovenija je poleg Makedonije med državami, kjer kritike piše več žensk kot moških, v drugih državah pa je kritičark občutno manj kot kritikov.

»Skupno ugotovitvam vseh držav je, da so ne glede na odstotek žensk v kritiki moški napisali več kritik, to pomeni, da so njihove objave rednejše,« so v analizi izsledkov zapisale raziskovalke. Slovenija se je dobro odrezala tudi pri analizi zastopanosti ženskih avtoric v kritikah, četudi je ta na splošno nizka – dosegla je 35 odstotkov. To pomeni, da se o avtoricah še vedno piše manj kot o njihovih moških kolegih, a je položaj neprimerno boljši kot na primer v Srbiji in Črni gori, kjer je kritik knjig, ki so jih napisale ženske, le 22 odstotkov (Srbija) in 18 odstotkov (Črna gora).

Negativnih kritik je, čeprav se morda včasih ne zdi tako, v vseh državah zelo malo (manj kot 5 odstotkov), več pa je tistih, ki pravzaprav niso kritike, ampak imajo reklamne namene – predstavitev knjig in avtorjev.

»Ta podatek o negativnih kritikah se mi zdi zelo pomemben,« poudarja Julija Ovsec. »Težko je verjeti, da izhajajo samo dobre knjige, da so vse popolne in si zaslužijo le hvalospeve. Kritika je pomembna za avtorje, saj ovrednoti umetniško delo in ga postavi v širši kontekst. Žal pa so danes kritike bolj kot teoriji namenjene reklami.«