Uredništvo

 |  Kultura

Ljubljanska parada ponosa bo 22. junija

Vodilo letošnjega osrednjega LGBTIQ+ dogodka pri nas je "presežimo kulturo sovraštva"

Na festivalu bo nastopil tudi belgijski kvartet Cocaine Piss

Na festivalu bo nastopil tudi belgijski kvartet Cocaine Piss

Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo od 11. do 22. junija potekal festival Parada ponosa s sporočilom presežimo kulturo sovraštva, na katerem se bo zvrstilo 30 dogodkov. Častni pokrovitelj je Zoran Jankovič, župan mestne občine Ljubljana. Festival se bo zaključil s tradicionalno povorko po ljubljanskih ulicah in dogajanjem na Novem trgu, ki se bo odvila 22. junija, na njej pa bodo nastopili tudi Raiven, Volk za njenimi očmi, Chiyo Gomes (VB), FaTsula (Gr) ter DJ Anarch.

Tokrat festival v ospredje postavlja vedno bolj družbeno in javno prisotno kulturo sovraštva, ki ni uperjena zgolj proti LGBTIQ+ skupnosti, temveč ogroža vse marginalizirane in manjšinske skupine. Kultura sovraštva, vključno s sovražnim govorom, postaja intenzivnejša in zavzema vse večji del javnega prostora, zato posledično postaja čedalje bolj vsakdanja in običajna. Glavno sporočilo festivala in same parade je, da si ljudje zaslužimo enakopravnost in polno človekovo dostojanstvo, ne glede na osebne okoliščine, ki nas razlikujejo. Vsako omejevanje enakopravnosti, ki jo kultura sovraštva povzroča, pa je popolnoma nesprejemljivo.

Predsednica društva Parada ponosa in programska vodja festivala Simona Muršec, pravi, da je situacija, s katero se LGBTIQ+ osebe srečujejo, močno pod vplivom širših dinamik, torej tega, kar se dogaja v regiji, v medijih, politiki in širši družbi. Po njenih besedah smo sicer v 19 letih parad ponosa prišli tako daleč, da lahko LGBTIQ+ osebe v urbanih okoljih odprto sobivajo s preostankom družbe, kar je pomemben dosežek, a hkrati ne smemo ignorirati trenutnega težkega in prelomnega družbeno-političnega časa, v katerem živimo na tanki liniji med človečnostjo, vključenostjo in solidarnostjo na eni, ter sovraštvom, nasiljem in izključevanjem na drugi strani.

Predsednica društva Parada ponosa in programska vodja festivala Simona Muršec, pravi, da je situacija, s katero se LGBTIQ+ osebe srečujejo, močno pod vplivom širših dinamik, torej tega, kar se dogaja v regiji, v medijih, politiki in širši družbi. 

V okviru festivala je v Ravnikar Gallery Space na ogled razstava Soufiana Ababrija z naslovom Call Me By Their Names, ki je nastala v času enomesečne rezidence v Ljubljani, v postelji, z voščenkami, na papirju in leseni podlagi. Umetnik v svojih navidezno naivnih voščenih risbah globlje tematizira homoseksualnost, moškost, raso, nasilje, hierarhije in napete odnosi med njimi. V Mestni hiši pa bodo 14. junija ob 18.00 odprli skupinsko razstavo z naslovom Preseganje kulture poniževanja.

V ponedeljek, 17. junija ob 19.00 bo v Atriju SAZU potekala javna razprava z naslovom Preseganje kulture sovraštva, ki bo posvečena različnim manifestacijam rasizma in drugih oblik sovražnosti proti manjšinskim in marginaliziranim skupinam s poudarkom na sovražnem govoru. Naslovila bo povezave med rasizmom v slovenski in evropskih družbah in drugimi oblikami zatiranja in marginalizacije s poudarkom na povezovanju rasizma s sovraštvom na podlagi spola in sovraštvom proti LGBTIQ+ skupnosti.

V 19 letih parad ponosa smo prišli tako daleč, da lahko LGBTIQ+ osebe v urbanih okoljih odprto sobivajo s preostankom družbe, kar je pomemben dosežek, a hkrati ne smemo ignorirati trenutnega težkega in prelomnega družbeno-političnega časa, v katerem živimo na tanki liniji med človečnostjo, vključenostjo in solidarnostjo na eni, ter sovraštvom, nasiljem in izključevanjem na drugi strani.

Presežimo sovražni govor je tudi naslov strokovnega seminarja, ki bo v četrtek, 20. junija med 10. in 16. uro v prostorih MSUM. Namenjen je širšemu obravnavanju stanja na področju sovražnega govora in drugih manifestacij sovražnosti in nestrpnosti. Obravnaval bo pravne definicije sovražnega govora in skupaj s tem tudi načine pravnega reguliranja pojavnosti sovražnega govora, obenem pa tudi ne-pravne oblike naslavljanja sovražnega govora, tj. primere dobrih praks, ki delujejo v okviru civilne družbe, s posebnim poudarkom na mladinskem sektorju. 

Več o programu je dostopno na tej spletni povezavi >> 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.