14. 6. 2019 | Mladina 24 | Kultura
Mala črna knjiga ljubljanske umetniške scene
Kdaj ustvarjajo umetniki? Kako je videti njihov delovni prostor? Kakšen je njihov kreativni proces? Zakaj so se kljub temu, da je kruh ustvarjalca težko prigaran, podali na umetniško pot? Kaj še počnejo poleg umetnosti? Iščejo priložnosti tudi v tujini? In če je tako – zakaj?
Fotografije Ade Hamza v knjigi ponujajo neposreden vpogled v intimo umetniških studiev (na fotografiji studio Rona Preinfalka).
Na takšna in drugačna vprašanja odgovarja knjiga Personal Outsides urednice Piere Ravnikar, sicer tudi ustanoviteljice Ravnikar Gallery Space, ki je izšla prav v teh dneh. Knjiga je v angleščini, saj je nastala, da bi živahno slovensko umetniško dogajanje predstavila kuratorjem v tujini; z devetnajstimi umetniki, vključenimi v knjigo, pa se je o njihovem življenju in delu pogovarjala Teja Kosi. V precej osebnih intervjujih, ki se deloma dotikajo tudi strokovne plati njihovega ustvarjanja, so med drugim razkrili specifike svoje ustvarjalne rutine, družinsko ozadje, pa tudi pomisleke in strahove, s katerimi se srečujejo med delom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Kultura
Fotografije Ade Hamza v knjigi ponujajo neposreden vpogled v intimo umetniških studiev (na fotografiji studio Rona Preinfalka).
Na takšna in drugačna vprašanja odgovarja knjiga Personal Outsides urednice Piere Ravnikar, sicer tudi ustanoviteljice Ravnikar Gallery Space, ki je izšla prav v teh dneh. Knjiga je v angleščini, saj je nastala, da bi živahno slovensko umetniško dogajanje predstavila kuratorjem v tujini; z devetnajstimi umetniki, vključenimi v knjigo, pa se je o njihovem življenju in delu pogovarjala Teja Kosi. V precej osebnih intervjujih, ki se deloma dotikajo tudi strokovne plati njihovega ustvarjanja, so med drugim razkrili specifike svoje ustvarjalne rutine, družinsko ozadje, pa tudi pomisleke in strahove, s katerimi se srečujejo med delom.
Knjiga je zato zelo sveža in dragocenejši dokument o slovenski umetniški sceni kot pogosto neosebna spremna besedila razstav in projektov. Slednja namreč laiku, ki z delom umetnika ni seznanjen od prej, ne dajejo možnosti, da bi zares začutil ustvarjalni proces neke osebe – in ga tako prepričala, da je vredno pobliže spoznati njeno ali njegovo delo.
Dodana vrednost so fotografije Ade Hamza, sicer tudi ene izmed predstavljenih umetnic v knjigi. Ponujajo neposreden vpogled v intimo umetniških studiev, v vso kaotičnost, unikatnost in lepoto umetniškega procesa – z razlitimi barvami, umazano površino in nepospravljenimi mizami vred. Okolje, kjer umetnik deluje, se gotovo v neki meri odraža v ustvarjalnem procesu. Slikarka Ivana Bajec na primer ustvarja v umetniškem studiu v Stari Ljubljani, kjer tudi kuhinjo naseljujejo njene skicirke, slikar Ron Preinfalk dela doma, za mizo, na kateri vlada tak umetniški kaos, da se bralec vpraša, kaj stori, ko si zaželi odpreti okno nad njo. Fotograf Tadej Vaukman je reden gost priljubljenega ljubljanskega kafiča Magda, kjer ga znanci, ko ga opazijo, sprašujejo, kaj bo fotkal naslednjič, Neža Jurman pa se lahko pohvali z dobro opremljenim studiem, rezultatom dolgoletnega dela, kjer izvaja vse faze kreativnega procesa, od postavljanja instalacij do fotokopiranja.
Knjiga Personal Outsides zapolnjuje pomembno vrzel v slovenskem umetniškem prostoru, saj umetniki, ki niso del establišmenta, velikokrat dolgo ne dobijo pozornosti, ki bi jo zaslužili.
Knjiga Personal Outsides, ki jo odlikuje tudi ličen dizajn z minimalističnimi črnimi platnicami in zlato tipografijo, zapolnjuje pomembno vrzel v slovenskem umetniškem prostoru, saj umetniki, ki niso del establišmenta, velikokrat dolgo ne dobijo pozornosti, ki bi jo zaslužili – doleti jih na primer žalostna usoda, da ostanejo »mladi in perspektivni« do 45. leta, ne da bi širša javnost spoznala njihovo delo. A s pomočjo knjig in publikacij, kakršna je omenjena, ostaja upanje, da se bo to čez čas spremenilo. V knjigi so predstavljeni Nina Čelhar, Zek Crew, Nevena Aleksovski, Luka Uršič Kalu, Ivana Bajec, Maja Babič Košir, Beli sladoled: Miha Perne in Leon Zuodar, Simon Kocjančič, Zoran Pungerčar, Helena Tahir, Adrijan Praznik, Tadej Vaukman, Neža Jurman (Nez Pez), Mina Fina, Urška Rednak, Tina Konec, Ron Preinfalk (Rone84) in Ada Hamza, želja urednice Piere Ravnikar pa je, da bi izdaja knjig s predstavitvami vidnejših mladih umetnikov postala redna praksa.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.