Damir Globočnik: Marija Pomagaj na Brezjah

+ + + +

Od objave naslovnice skupine Strelnikoff pred dvema desetletjema ostaja Mladina zvesta temi brezjanske Marije in tako prinaša tudi recenzijo nedavno izdane umetnostnozgodovinske knjige. Avtor je delo razvrstil v tri sklope: geneza slike in njenega fenomena, zgodovinski pregled romarskih dogodkov na Brezjah in popis cerkva po svetu, ki jih krasijo kopije znamenite Layerjeve podobe Marije z Jezuščkom. Najslavnejša, najbolj obiskovana in čaščena podoba, ki bi jo lahko imenovali za slovensko Mono Lizo, je v resnici kopija dela nemškega slikarja Cranacha iz 16. stoletja. O njej so prvi kritiki pisali, da ni neka izredna umetnina, potem pa je umetnostni zgodovinar Stelè razrešil protislovje z oceno, da se je slikarju slika posrečila zato, ker se ni potrudil, da bi naslikal resnično kopijo, ampak jo je podal po svoje.

Layer je bil sicer mojster ponaredkov; zaradi ponarejanja bankovcev je bil nekaj let celo zaprt. Moč Marije Pomagaj seveda ne izvira le iz umetnostne podobe; pod njo so se namreč dogajali čudeži, ko so hromi pod sliko vneto molili in naenkrat odkorakali s čilim korakom. Cerkev je zato postala največji romarski kraj, kjer so pred potjo v Ameriko iskali podporo emigranti, se k njej zatekali rudarji, svojci padlih vojakov, kajpak verniki ob praznikih, obiskal jo je tudi papež Janez Pavel II. Na mašah so se zbirali deželni glavarji, vodje političnih strank, knezoškofje in tudi po deset in več tisoč romarjev. Nemška okupacija je bila blasfemična, saj so iz samostana pregnali vse razen enega redovnika, vanj pa naselili svoje vojaštvo. Takrat so znamenito sliko skrivaj pretihotapili v Ljubljano, kamor so hodili romarji nekaj let. Po osvoboditvi je partijska oblast na Brezjah prirejala mitinge in plese do leta 1947, ko sta se tja vrnila Marija Pomagaj in katoliška cerkev. Knjiga o sliki, katere avtor je umrl, ne da bi vedel, kako epohalno delo je ustvaril.