28. 6. 2019 | Mladina 26 | Kultura | Film
Svet igrač 4: Smet si in v smeti se povrneš!
Toy Story 4, 2019, Josh Cooley
za +
Toy Story 4
© arhiv studia
Ker živimo v dobi nadaljevanj in ker novo nadaljevanje – sequel, okej, ponovno izvolitev – napoveduje tudi Donald Trump (in ker živimo v svetu, v katerem te ljubijo le, če si igrača), nas ne bi smelo presenetiti, da je Disney/Pixar lansiral novo – tretje – nadaljevanje Sveta igrač, masivnega hita iz leta 1995, ki je bil brez glasbenih točk. Disney – lastnik Pixarja – zdaj pravi, da je to absolutno in definitivno zadnje nadaljevanje. Konec! Nič več Sveta igrač! Aja? Mar ni Disney že po drugem nadaljevanju – po Svetu igrač 3 – oznanil, da je to zadnje nadaljevanje te priljubljene, že kar kultne franšize? Vsekakor, toda Svet igrač 3 je potem pridelal milijardo dolarjev – in nadaljevanje je bilo neizbežno. Šefe Disneyja bi odpustili, če ne bi posneli nadaljevanja – obtožili bi jih nevestnega dela in namernega povzročanja premoženjske škode. Rekli boste: spet je zmagal kapital! Toda ko boste videli Svet igrač 4, boste vzkliknili: še dobro, da so ga posneli!
Kajti Svet igrač 4 je precej boljši od večine holivudskih filmov, še posebej letošnjih poletnih blockbusterjev, kot so Možje v črnem: Globalna grožnja, Možje X: Temni Feniks, Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2, Godzila II: Kralj pošasti, Aladin in Dumbo – zabavnejši je, duhovitejši, lucidnejši, globlji, tehtnejši. Bolj filozofski. Svet igrač je serija, ki igrače spreminja v eksistencialiste – z vsemi krizami, tesnobami in nevrozami vred. Ultimativno eksistencialistično vprašanje zastavi Vilko, plastična igrača, ki jo iz odpadkov sestavi mala Bonnie, Jelkova nova lastnica: kako to, da živim? “Why am I alive?” Vilko noče živeti, ker je prepričan, da sodi v smeti – smet si in v smeti se povrneš! Kavboj Jelko in njegovi prijatelji, stari (Ken Kozmoblisk, Bo Peep ipd.) in novi (Duke Caboom, “največji kanadski kaskader”), morajo poskrbeti, da Vilko, ki zveni kot karnevalska personifikacija biblične replike “Prah si in v prah se povrneš”, ne bi pristal v smeteh, da torej ne bi izginil. Strah pred izginotjem se zažre v tele igrače, ki so bolj žive in kompleksnejše od ljudi (in siceršnjih filmskih likov), zato tudi vse strašne dileme – od fatalnosti ljubezni, odraščanja in izgubljanja prijateljev do staranja in smrtnosti – tako ekstatično čutijo. Namesto nas.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.