Propad ameriškega imperija

za

Zakon trga.

Pierre-Paul (Alexandre Landry), nervozni, zagrenjeni, patetični, zadolženi kanadski luzer, “Jezus iz Montreala”, svoji punci (Florence Longpré), s katero se bo itak kmalu razšel, razlaga, da je preveč inteligenten za to družbo, ki ga ne razume in dohaja. “Ne spoštujem družbe!” Vse mu gre na živce – grebenje, pehanje za denarjem, elite, kapitalizem. Trumpa ima za “kretena”, ki ga “častijo imbecili”. Po malem izgleda kot mizantrop, po malem kot nihilist, po malem kot don Kihot, po malem kot Karl Marx. Zelo rad citira Wittgensteina, še raje pa Marka Avrelija. Doktoriral je iz filozofije, a preživlja se kot kurir. To je vse. Potem pa usoda poskrbi, da lahko pokaže svojo inteligenco: s kurirskim kombijem namreč ustavi ravno pred stavbo, v kateri se trije roparji, ki skušajo odnesti skriti plen neke gangsterske bande, pobijejo med sabo, veliki vreči z denarjem, ki obležita na ulici, pa sam v zadnjem trenutku, tik pred prihodom policije, vrže v kombi. Kar seveda pomeni, da Pierre-Paul – levičar, marksist, anarhist, socialist, socialni bojevnik, sveti norec – nenadoma silno obogati. In koga ali kaj nujno potrebuješ, ko obogatiš?

Točno: nekoga, ki ti pove, kako opereš denar, kako ga skriješ pred davkarijo, kako ga seliš po svetu, kako ga globaliziraš, kako ga delaš nevidnega in neizsledljivega (in kako ga moraš nujno speljati tudi skozi London, da pokažeš, da imaš slog!). In Pierre-Paul ga skuša najti, preden gangsterji in policija najdejo njega. Propad ameriškega imperija, ki ga je posnel Denys Arcand, veliki kanadski moralist (Zaton ameriškega imperija, Vdor barbarov), je dialektična noir groteska, ki testira vse cinične postavke globalne ekonomije: bogastvo je rop, pohlep je dober, denar ni nikoli čist (ali etičen), bankirji so banksterji, bogatim se zločin vedno izplača, policija je orodje vladajočih elit, revni so sami krivi, da so revni (brezdomci pa, da so brez doma), dobrodelnost je le alibi za bogatenje, prava ljubezen pa je le tista, ki jo kupiš na prostem trgu. Pierre-Paul si takoj omisli spremljevalko – prostitutko (Maripier Morin). Kapitalizem je ekscesen, zapeljiv, seksualen. “Preveč denarja imam,” dahne Pierre-Paul. Vsekakor: denarja je preveč – treba ga je prerazdeliti. To je tudi odgovor na vprašanje, ali lahko kapitalizem postane sila dobrega. (Kinodvor)