Graham Swift: Materinska nedelja

+ + + +

Njen dan, njeno življenje

Swifta poznamo po dveh prevedenih romanih, v Poslednji želji skupina dolgoletnih šankistov, tam prebitemu času primerno v napetih odnosih, v nobel avtu pelje kolega mesarja, zdaj že v žari, raztrest v morje. Potovanje je imenitna priložnost, da se pokažejo vse razlike med njimi, zaradi česar si je rajnki tudi omislil takšno željo – da jim ponagaja. Roman Povodje je slika neprestanega boja z naravo, močvirja okoli reke Ouse izsušujejo, vendar se reka ne da, zraven so še tisti, ki jim zamočvirjenost bolj ustreza, tako je vse skupaj nekakšna epopeja o napredku in hkrati tudi malo dvoma o njem, pa portret krajine, ki se spreminja in kljubuje.

Materinska nedelja je njen dan in dan vseh njenih: enkrat na leto so angleški gospodarji dali služinčadi prosto, da so punce lahko obiskale svojce. Jane pade sekira v med; ko se vsi odpravljajo – aristokracija, ki ji služi, se bo z družino sinove zaročenke sestala v hotelu, saj ji nima kdo kuhati –, ji mladi sosed tik pred poroko, s katerim sta se sedem let zabavala na skrivaj, sporoči, da jo čaka v prazni hiši in naj pride za spremembo kar h glavnemu vhodu. To je nekakšno vzporedno darilo, do nje se vede kot do enakovredne, občudujoče jo slači, sicer morda malo tudi trenira za poročno noč, se ji zdi, in nasploh se gledata kot prijatelja in ljubimca, brez siceršnje naglice, hierarhije, brez prikrivanja in slabe vesti. Očitno se na ta dan tudi on osvobodi siceršnje vloge in se vede mimo zapovedi in etikete, preden se odpravi na srečanje z dogovorjeno nevesto. Ker se bo poročil zaradi premoženja in menda začel celo delati kot pravnik.

Romanca se dogaja marca 1924, šest let po veliki moriji, ki je vzela dva hišna sinova in zaročenca starejše kolegice, hkrati pa v časih, ko so ženske že lahko odločale o svoji usodi. Swift Janino zgodbo sicer strne okoli enega dne, ko se sama gola sprehaja po hiši in predvsem po knjižnici, kar zaznamuje njeno usodo, saj se potem odpravi v Oxford. Ne ravno študirat, vendar kot prodajalka knjig zaide v družbo akademikov in knjižnih moljev in se vanjo primoži. Opremi jo z vedenjem s konca tisočletja in izvlečki iz njenih intervjujev, vendar tudi vidimo, da so skrivnostni dogodki tistega dne sprožili njeno emancipacijo. Jane je pravzaprav zgled za 20. stoletje, rojena na začetku in umrla ob izteku uteleša tisti sloj sposobnih, ki jim je z ustvarjalnostjo v umetnosti uspelo premagati socialne ovire. Swiftova pisava je izbrušena, pripovedovalec vseveden, vendar je Jane senzibilizirana in njeno svobodno potikanje polno lucidnih opažanj in introspektivnih spraševanj; pisateljica pač, predvsem so njeni zaključki glede servilnosti in ponižnosti popolnoma nasprotni tistim iz služabniškega romana Kazua Ishigura Ostanki dneva, čeprav so miljé in hierarhični odnosi pravzaprav isti.