Bronislaw Malinowski: Argonavti zahodnega Pacifika

+ + + + +

Prevod s stoletno zamudo. Poljski antropolog Malinowski (1884–1942) se je zapisal med velikane antropologije s proučevanjem življenja domorodnih ljudstev Nove Gvineje.

Pa vendar – kaj bi s knjigo, ki nam pripoveduje, kako so v času prve svetovne vojne na Trobriandskih otokih gradili kanuje, si izmenjevali ogrlice in vseskozi zganjali magične obrede?

Nekoč so antropologi prinašali besede, ki so kot koncepti pojasnjevale ustroje družb. Malinowski je k tabuju, potlaču in mani pristavil svoje odkritje – kulo. Partnerji iz različnih plemen si med seboj izmenjujejo darila, eden denimo dobi ogrlico, drugi pa obroč. A to ni običajna trgovina, kjer dva barantata, poskušata naviti vrednost svojega blaga in na koncu skleneta kupčijo. Kula pomeni dolgotrajen odnos. Ko na praznični dan dobiš darilo, v naslednjih mesecih tuhtaš, katera od tvojih vrednih reči bi bila enakovredno protidarilo. Če si v zagati, vmes prineseš basi, začasno darilo, dokler ne najdeš enakovrednega. Seveda se pripeti, da obdarovani ni zadovoljen, da se čuti opeharjenega s preslabim darom. Partnerju sicer nič ne reče, ga bo pa opravljal naokoli ali pa celo klical na pomoč magijo, da ga pogubi v smrt. Domačini so znali razbrati znake, ki so razkrili, zaradi katerega uroka je človek umrl.

Pravična izmenjava darov je bila temeljna vez družbe. Pri čemer je moral obdarjeni v letu dni naprej predati dobljeno darilo. Prestiž ni bil bogatenje in zbiranje vrednih predmetov, temveč razdajanje teh. Največje bogastvo je bilo ugled, največja hiba pa skopost.

Kaj torej dandanes početi z vednostjo o družbi, ki se je vmes celo sama temeljito predrugačila? – Vsekakor izziv, da logika profita ni edini mogoči način skupnega bivanja.