Yes Lawd!

Anderson Paak niti približno ni pak, temveč je totalen šef. No, množica oboževalcev, ki je v torek zvečer zapolnila razprodano katedralo ljubljanskega Kina Šiška, je to jasno vedela že pred koncertom, a karizmatični prvak neosoula je presegel vsa pričakovanja. Prvi .Paakov koncert pri nas je bil evforični spektakel, ki je srbenje v petah ter nenaden nagon po vriskanju vzbudil v prav vseh navzočih, zato smo po koncu skoraj dveurnega nastopa s prizorišča odkorakali popolnoma blaženi in preznojeni, kot bi koncert poslušali v turški savni. Že pompozni uvod je napovedal, da nas čaka izjemno intenziven koncert: protagonist večera je po očarljivem solu trobentača na oder pridrsal kot lik iz risanke, gladko pristal za bobnarsko baterijo, okrašeno s plastičnim zelenjem, in s širokim, iskrenim nasmehom, iz katerega sevajo »najbolj beli zobje v igri«, začel vihravo udrihati po bobnih.

.Paak je v prvi vrsti enkraten vokalist, a izjemne so tudi njegove bobnarske veščine. Pri kombinaciji bobnanja in petja je občudovanja vredno dejstvo, da prepeva v popolnoma drugačni ritmiki, kot bobna, kot bi bila njegova glava in telo ločena organizma, ki sta med seboj virtuozno uigrana. A četudi absolutno prepriča že v striktno glasbenem smislu, dodatno navdušuje tudi zato, ker je briljanten nastopač, ki občinstvo animira do skrajnosti: soglasno smo vzklikali njegov prepoznavni slogan »Yes Lawd!«, složno počepali in vstajali, usklajeno mahali z rokami, skupaj v temi prižigali svetilke na telefonih, .Paak se je tudi spustil z odra in zaplesal z občinstvom, v neki točki pa je publiko kot Mojzes morje razdelil na dve polovici, ki sta se ob »dropu« silovito zaleteli ena v drugo in moshali, kot bi bili na metal koncertu. K vrhunski koncertni izkušnji pa je pripomoglo tudi dejstvo, da ga nastopanje očitno osrečuje: poleg izjemne karizme med petjem izžareva tudi iskreno srečo. Občinstvo je zato spravil v tako dobro voljo, da smo ga s svojim entuziastičnim navijanjem na trenutke skoraj preglasili, kar je pevca še dodatno razveselilo in tovrstno pinkponkanje dobre volje med glasbeniki in občinstvom se je med koncertom stopnjevalo do točke skrajne evforije.

Pohvaliti gre tudi njegovo spremljevalno zasedbo The Free Nationals, še posebej izjemnega klaviaturista, ki nas je počastil tudi s solo točko, v kateri je zaigral priredbo brezčasne uspešnice Still D.R.E. – ki je v izvirniku delo .Paakovega mentorja Dr. Dreja – ter z vocoderjem zapel igrivo priredbo 2Pacove skladbe California Love, v kateri je namesto »City of Compton« prepeval »City of Ljubljana«. .Paak je koncert končal s še eno priredbo, predelavo skladbe »Dang!« pokojnega pevca in .Paakovega dobrega prijatelja Maca Millerja. Ganljiv zaključek izjemnega nastopa.