Smo pripravljeni na Frankfurt?

Predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc je poslal pismo ministru za kulturo Zoranu Pozniču. V njem ga opominja na slabe razmere v slovenskem založništvu, ki so trenutno še posebej skrb zbujajoče, ker bo Slovenija leta 2021 častna gostja na mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni, leta 2022 pa na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Za promocijo slovenske književnosti, za prevodne dogovore in intenzivnejši premik slovenskih avtorjev na mednarodno prizorišče je ta sejem izjemnega pomena, vendar pa, piše Merc, nanj nismo pripravljeni, »glede na sredstva za knjigo in založništvo nimamo možnosti«.

Da položaj ni rožnat, se strinja tudi Anja Kovač, ki pri Javni agenciji za knjigo (JAK) vodi priprave na Frankfurt 2022. »Pripravljalne aktivnosti sicer potekajo že dlje in v skladu v načrti, ki so med drugim pripomogli k povečanju števila prevodov slovenskih avtoric in avtorjev v nemškega in druge jezike in približevanju zastavljenemu cilju – sto novih prevodov v nemščino do leta 2022,« pojasni. A če bo domače založništvo še naprej hiralo, nam uspešna promocija in prevodi v tujini ne bodo veliko pomagali. Založbe se komaj prebijajo ali ugašajo.

»Slovenska založniška panoga je v krizi doma, ne na mednarodnem prizorišču, in to tudi zaradi manjših sredstev, ki jih ima agencija na voljo za razpise, od katerih je odvisna celotna knjižna veriga. Do leta 2013 smo imeli na leto na razpolago dva milijona evrov več, kot jih imamo zdaj,« nadaljuje Anja Kovač. »Če se to v kratkem ne popravi, se utegne zgoditi, da bomo s Frankfurtom in Bologno končno zbudili mednarodno pozornost, obenem pa zaradi neurejenih razmer doma izgubili založbe.«

Odločevalci morajo sprevideti, da je na tako majhnem trgu treba vlagati več. Vseeno pa udeležba Slovenije na sejmu zaradi tega ni ogrožena, vsaj ne po tem, ko se bo sprostil denar za projekt, ki bo financiran iz Evropskega kohezijskega sklada. »Ta del financiranja ni povezan z ministrstvom za kulturo, ne gre pa niti tu brez zapletov,« sklene Anja Kovač. »Drugače je z Bologno, ki je odvisna od dodatnega financiranja ministrstva za kulturo. Če ne bo resnih sredstev, bo to za projekt katastrofa.«

In kaj pravijo na ministrstvu? Zoran Poznič se je sestal z direktorjem frankfurtskega sejma. Ker projekt »omogoča multiplikatorne učinke tudi s področja turizma, gospodarstva, kulturne diplomacije, kreativnih in kulturnih industrij«, so v priprave vključili druga ministrstva. Kaj pa denar? »Za Frankfurt imamo za leto 2022 na voljo 2,5 mio. EUR, pri čemer JAK od leta 2016 vsako leto črpa 300.000 EUR za pripravljalne dejavnosti. Zagotovljena so tudi evropska sredstva v višini 4,5 mio. EUR,« so sporočili iz službe za odnose z javnostjo. »Za sejem v Bologni 2021 pa je ministrstvo JAK-u povečalo sredstva za izvedbo nacionalne stojnice in literarno-strokovnega programa,« še pravijo.

Sicer pa je ministrstvo pripravilo osnutek dokumenta o strateškem pogledu na sedanje stanje slovenskega založništva in knjigarniške mreže, izsledki iz njega pa bodo obravnavani v novem Nacionalnem programu za kulturo. Upamo, da bo strateški pogled prinesel tudi večja sredstva in druge rešitve, ki jih panoga krvavo potrebuje.