Koža

Skin, 2018, Guy Nattiv

Brisanje sovraštva.

Bryon Widner (Jamie Bell) je ameriški neonacist, belski nacionalist, toda ne prikrit, temveč povsem odkrit, neposreden, popadljiv, brutalen – njegov obraz je hardcore mozaik agresivnih “belskih” tatujev. Ja, ves je potetoviran. Ideologijo nosi na obrazu – kot makeup. Vsak tatu je sporočilo, vsak tatu je izraz “bele moči”, vsak tatu je melodrama belske paranoje, vsak tatu je vzklik “krvi & časti”, vsak tatu je Sieg Heil, vsak tatu je sovražni govor, vsak tatu je vrtinec nestrpnosti, vsak tatu je levitev pošasti, vsak tatu je odmev Trumpovega slogana: “Naredimo Ameriko spet veliko!” Le da se Koža, ki je videti kot nadaljevanje Ameriške zgodovine X, dogaja v preteklosti, ko Trump še ni bil politik in ko še ni mahal s tem sloganom, kar seveda pomeni, da je Bryon Widner ta, ki ga je navdihnil.

Ideologija, ki jo bruha in tvita Trump, itak zveni tako, kot da se je odlepila z grotesknega obraza Bryona Widnerja. A celo sam Widner – belski fanatik, kralj neonacističnih shodov in pohodov, nočnih baklad, rasističnih ofenziv in zastraševanj, napadov na črnce, Azijce in druge etnične manjšine, požigov mošej, krvavih spopadov z antifaji (nekemu črnskemu protestniku na obraz vreže svastiko!) – ne vzdrži več vsega tega sovraštva, vse te nestrpnosti, vsega tega fašizma, vsega tega rasizma. Izgleda kot nekdo, ki je overdoziral in povsem propadel, po srečanju s toplo, nežno, pravo družino – s samohranilno Julie (Danielle Macdonald) in njenimi tremi hčerkami – sklene, da se bo neonacizmu in svoji neonacistični “družini” odpovedal, da se bo torej spreobrnil in znebil vseh tatujev, vsega sovraštva, vse umazanije. In Koža – posneta po resnični zgodbi, ki jo je pred nekaj leti ovekovečil že doku Erasing Hate – je film o tem, kako težko se je znebiti tatujev, kako težko je odvreči neonacistično ideologijo, kako težko se je deprogramirati. Ne le da Widnerjevi neonacistični “bratje” – Vinlanders Social Club, kolekcija malih ruralnih firerjev (Bill Camp & Vera Farmiga) in izgubljenih fantov, socialnih deklasirancev, “tehnoloških viškov” nove Amerike – ne pustijo, da bi jih zapustil, ne le da ga stalno izsiljujejo in vlečejo nazaj, ampak je sama rasistična, neonacistična ideologija – ideologija belskega nacionalizma, ideologija Trumpovih lojalistov, če hočete – tako trdoživa, tako lepljiva, tako patološka, da jo lahko iz človeka iztrgaš ali izžgeš le z mesom vred. Njegova skepsa je logična: “Kaj če se bom znebil tatujev, pa bom še vedno le kup dreka?” Toda Daryla Jenkinsa (Mike Colter), specialista za deprogramiranje in spreobračanje neonacistov in rasistov, ki mu pomaga pri deprogramiranju, bi bilo treba poslati k Trumpu – morali bi mu ga predpisati. Na recept.