Roger Scruton: Zablode, prevare, hujskaštva: misleci nove levice

+ + + +

Kritika Gramscija, Hobsbawma, Sartra, Althusserja, Lacana, Foucaulta, Habermasa, Deleuza, Badiouja, Žižka in še nekaterih.

Pred tridesetimi leti je zgodovinar in publicist Paul Johnson izdal knjigo Intellectuals, v kateri nastopajo Rousseau, Marx, Tolstoj, Ibsen, Sartre, Russell etc., ki jih je presojal po tem, kako so svoja načela udejanjali v lastnem življenju; rezultati so bili izvzemši enega porazni.

Britanski filozof Scruton se je projekta lotil drugače: levičarske intelektualce je presojal po knjigah, ki so jih objavili. Gigantsko delo, ki bi mu bil še Heraklej težko kos. Mislece, ki so skupaj napisali več kot sto knjig, je razkrinkal na slabih 300 straneh. Za Foucaultevo Skrb zase je imel denimo na voljo en sam odstavek. Kako je torej rešil ta problem? – Žižka je načelno diskreditiral zaradi obrambe terorja in nasilja komunističnih režimov, še posebej Mao Zedongovega. Toda Scrutonov naslov je nekajkrat bolj radikalen od samega teksta, saj Žižku priznava dojemljivo pisanje, poglobljen študij, vznemirljivost in posebno distanco, zaradi katere nikoli ne moreš vedeti, ali misli resno.

Posebej nesmiselno pa je psihoanalitika Lacana uvrstil med mislece levice ali Gramscija med novo levico, čeprav je umrl pred osemdesetimi leti, bralec pogreša tudi ključ, po katerem razlikuje mislece levice od nove levice.

A navzlic tem vprašljivostim Scruton prinaša redek duh polemike, ki implicira pozorno branje, ki ne vodi v obnovo in ponavljajoče se hvalnice kultnih avtorjev, temveč v premišljevanje o koherentnosti in vrednosti njihovih izpeljav.