Jure Apih: Rdečega mlina blues

+ + + +

Ko kreativni direktor v oglaševalski agenciji, urednik in časopisni direktor napiše literarno knjigo, pričakujem pretenciozni sprehod v nov žanr. Toda tukajšnji tekst zapelje z močjo, ki jo le redko zmorejo poklicni literati. Avtor je za snov vzel svojo frapantno biografsko zgodbo, ko na začetku vojne očetov prijatelj culico z dojenčkom partizanskih staršev pretihotapi iz Ljubljane v Zagreb in jo dostavi presenečeni ženski, ki niti ne ve, da se ji je rodil vnuk.

Zastavek se nekaj časa razpreda kot odličen roman, potem pa tekst preide v memoaristiko partijskega režima. V zgodbe vstopajo Kardelj, Maček, Kidričeva, Ranković, Hebrang, Tito in tovariši, družinsko sago pa nadomesti zgodovina NOB, prežeta z osebnimi dialogi starih revolucionarjev. A ta nenavadna zmes žanrov, ki uduši začetni naboj, doživi še en preobrat v popisovanju usode botra otrokovega preživetja. Predvojni učitelj in bližnjik komunistov se zaljubi v tovarnarjevo ženo, kar je uničujoče za proletarca. Od tod sledijo samo še vratolomni preobrati: upornik proti okupatorju, ujetnik v nemških zaporih, gestapovski agent, napol dvojni agent, nato organizator partizanskega gibanja, objekt mučenja v ustaških zaporih, taboriščnik, po vojni posebni biznis agent, filmski direktor – potem pa aretiran sredi belega dne in za njim izgine vsakršna sled. Pač, nekaj jih pisec najde v dosjejih UDBE in spiše hommage dobrotniku svojega življenja. Ob njem prinese šokantne slike brezpravja policijskega režima. Vse skupaj pa znotraj zgodb izdanih in razočaranih revolucionarjev, prepletenih z odlomki člankov iz legendarnega Teleksa.

Preveč vsega v enem, a z dvema izjemnima deloma.