Plakat, ki spreminja družbo

Ko je iniciativa Plakatopolis na prelomu desetletja opozarjala na prenasičenost zunanjega oglaševanja in njegovega vpliva na vizualno podobo mesta, je bilo plakatnih mest in osvetljenih »citylight« vitrin v središču mesta vsaj pol manj kot danes, digitalni oglasni panoji pa se sploh še niso razpasli. Danes se po središču prestolnice ne moremo sprehoditi, ne da bi zagledali ogromno podobo najnovejšega McDonaldsovega burgerja. Oglase v tiskanih medijih, na televizijskih sprejemnikih in na spletu lahko prezremo, preskočimo ali zapremo, reklamam v javnem prostoru pa se je pravzaprav nemogoče izogniti. Europlakatovi digitalni oglasni panoji – LCD-zasloni, na katerih denimo poskakujejo piščančji medaljoni – po starem jedru mesta vznikajo kot gobe po dežju: večinoma se to dogaja na lokacijah, kjer se zdi, da bi moral zavod za varstvo kulturne dediščine tovrstno dejavnost prepovedati.

Zaradi epidemije tržnih plakatov, ki so uzurpirali naš javni prostor, ima tako imenovani mestni plakat, ki je največkrat namenjen promociji kulture, še toliko večji pomen: ne promovira zgolj umetnosti, ampak ima tudi sam – v smislu oblikovanja in vizualne komunikacije – pogosto umetniško vrednost. Poleg promocije kulture je mestni plakat pomemben medij tudi za podajanje družbeno angažiranih sporočil. V tem poslanstvu pri nas izstopa družba TAM-TAM, ki svoj oglasni prostor večinoma daje kulturnim ustanovam in nevladnim organizacijam. Zavzema se za promocijo plakatne ustvarjalnosti ter za arhiviranje in ohranjanje slovenske plakatne dediščine. Poleg tega da TAM-TAM kulturi ponuja mnogo ugodnejše najemnine svojega oglasnega prostora kot tistim, ki oglašujejo v komercialne namene, izstopa tudi v tem, da se zaveda močnega naboja, ki ga ima plakatni medij za osveščanje, družbeno kritiko in aktivizem. Zato je pred petimi leti zagnal odmevni projekt Plaktivat, ki ustvarjalce z natečaji poziva, naj opozarjajo na različne družbene problematike, mimoidoče pa spodbuja, da o njih razmišljajo.

TAM-TAM Inštitut najboljša dela, ki jih dvakrat na leto izbere strokovna žirija, na svoje stroške postavi na petsto oglasnih mest po vsej Sloveniji; prijavi jih tudi na tekmovalne razpise bienala slovenskega oblikovanja fundacije Brumen – Plaktivat je prejel že sedem Brumnovih priznanj – in tekmovalni del Slovenskega oglaševalskega festivala, na katerem so bila Plaktivatova dela nagrajena že trikrat. V sklopu pobude Plaktivat je v zadnjih petih letih nastalo več kot 1400 družbeno angažiranih plakatov, izmed katerih so žirije v različnih postavah med 162 finalisti izbrale dvanajst zmagovalnih plakatov. Te – poleg nekaj izbranih finalistov, ki jim kljub vrhunskosti ni uspelo doseči oglasnih panojev – TAM-TAM zdaj predstavlja na pregledni razstavi v Zgodovinskem atriju mestne hiše.

TAM-TAM z vsakim Plaktivatovim natečajem razpiše temo, v okviru katere različni kreativci ustvarijo prijavljeno delo. Zmagovalni plakati prve razpisane teme, »beg možganov«, so Cankarja, Prešerna in Kosovela upodobili kot temeljne gradnike naše narodne identitete. Utemeljitev žirije priča, da jo je ob tem prešinila misel, »kaj bo s Slovenijo čez eno ali dve generaciji, če bomo izgubili svoje prihodnje velikane«. Plaktivat je nadaljeval s plakatnim natečajem na temo prostovoljnega gasilstva. Zmagalo je delo studia Yin + Young, ustvarjeno v slogu starošolskega propagandnega plakata, ki mlade k prostovoljnemu gasilstvu nagovarja z besedno igro »špricaj raje po šoli«. Isto ustvarjalno moštvo je zmagalo tudi na naslednjem Plaktivatovem natečaju, ki se je ukvarjal z nasiljem med mladostniki, Yin + Young pa so tokrat mlade nagovarjali, naj o svojih težavah z nasiljem spregovorijo in se po pomoč zatečejo na Unicefove varne točke. Naslednji natečaj je potekal v sodelovanju z društvom Logout, ki zagotavlja pomoč pri prekomerni rabi interneta, razpisana tema pa je bila spletna zasvojenost. Zmagovalni plakat te izvedbe Plaktivatovega natečaja, ki je nastal pod taktirko oglaševalske agencije Luna\TBWA, je po mnenju žirije »na zanimiv način pokazal resnost problema spletne zasvojenosti in predstavil enostavnost njegove rešitve«. Naslednja razpisana tema se je v sodelovanju z mirovnim inštitutom nanašala na migrante, zmagal pa je plakat Victory, ki »kliče k akciji, obenem pa širi sporočilo miru«. Strokovna žirija je odločitev utemeljila s poetičnim citatom Antoina de Saint-Exupéryja, da »popolnost ni dosežena takrat, ko ni več kaj dodati, temveč takrat, ko ni več česa odvzeti«, saj je temeljni atribut zmagovalnega plakata prepoznala v tem, da »jasno sporočilo podaja brez odvečnih besed in moralne filozofije«. Naslednje zmagovalno delo je na temo »svobode govora« ustvarila arhitektka Ana Kompara. Tudi njen plakat se je poigral z besedami, a v nekoliko bolj zbadljivi maniri: pri velikem napisu PRA*ICA smo mimoidoči v glavi na mesto zvezdice namesto črke V vstavljali črko S. Kot je ugotovila žirija, nas je plakat zavedel in ujel pri napačni interpretaciji ter nas »s tem postavil v aktivno vlogo in pred vprašanje: Ali sem prav pretehtal svojo besedo?«.

Iz zmagovalnih del je očitno, da je za žirijo glavno merilo kakovosti del predvsem njihovo domiselno iskanje rešitev za posredovanje družbeno angažiranih sporočil. V ospredju ni toliko oblikovalska ali estetska razsežnost ustvarjenih plakatov, zato med zmagovalci najdemo tudi ustvarjalce, ki ne delujejo na področju oblikovanja in likovne umetnosti – od oglaševalskih agencij do študentov arhitekture. Razpisane teme so vključevale tudi alternative potrošništvu, diabetes, bralno kulturo, krizo medijev in telesno (ne)aktivnost, katere zmagovalni plakat je upodabljal torto v obliki tekaškega čevlja in se s sloganom »Dober tek« ponovno duhovito poigral z besedami. Verjetno pa je Plaktivatovo najodmevnejše in sporočilno najmočnejše delo plakat (LJ)UBIL TE BOM, ki ga je agencija Formitas BBDO leta 2018 ustvarila v sklopu razpisne teme Nasilje nad ženskami. Uroš Bonšek je v svojem besedilu Zakaj se kreativci večkrat ne spomnijo na nevladne organizacije?, ki je vključen v Plaktivatov katalog, zapisal, da je ta zmagovalni plakat »ena tistih rešitev, za katero si rečeš, najbrž sem jo že kje videl, v resnici pa je le izjemno premišljena in plod dela resnično izkušenih kreativcev«. Plakat, ki učinkovito opozarja, da se nasilje nad ženskami dogaja predvsem doma, med štirimi stenami, je žirija izbrala izmed kar 336 prijavljenih del. Plakate so prispevali oblikovalci, umetniki in agencije iz enaintridesetih držav, med drugimi iz Alžirije, Mehike, Kitajske in Zimbabveja. Plaktivat je leta 2017 postal mednarodni natečaj: TAM-TAM je razpise začel objavljati na mednarodnih oblikovalskih portalih. Od tedaj so pri projektu sodelovali ustvarjalci iz skoraj petdesetih držav na šestih celinah.

Tako tuji kot domači ustvarjalci na Plaktivatovo pobudo bogatijo naš javni prostor, ki je sicer agresivno zaseden z oglasnimi sporočili in čedalje bolj deluje kot veleblagovnica na odprtem. Kakor pravi Tomaž Drozg, direktor TAM-TAM Inštituta, »v času, ko nas tržno oglaševanje sili v skorajda neracionalne potrošniške aktivnosti, Plaktivat deluje kot vizualni in sporočilni balzam. Ljudem sporoča, da nam ni vseeno, v kakšni družbi živimo. Poziva jih, naj jo začnejo spreminjati tudi sami.«

Razstava:
Plaktivat Plakat, ki spreminja družbo
Kje: Zgodovinski atrij Mestne hiše, Ljubljana
Kdaj: do 3. decembra