Samo Rugelj: Krčenje: diktatura trga, erozija duha in slovensko knjižno založništvo 2008–2020

+ + + +

Zakaj? Zakaj je književni trg v desetletju padel na polovico vrednosti? Zakaj se je nakup knjig fizičnih oseb zmanjšal za dve tretjini?

Rugelj je idealni avtor te tematike, saj je hkrati založnik, esejist, lastnik bogate zasebne biblioteke in poznavalec knjigotrštva; ne le slovenskega, tudi ameriškega, britanskega in hrvaškega. Predvsem pa ni hladni opazovalec stanja stvari, temveč iskatelj književne renesanse. Njegov založniški angažma povzroča sicer lažji hendikep, ki mu ob nekaterih temah jemlje ostrino do kulturnega ministrstva, monopolov, množičnih medijev in knjižnic. Toda prav zato lahko piše izkustveno in zadeva realne probleme, kot so zmanjšanje števila knjigarn, znižanje honorarjev, državnih subvencij etc.

Ne zadovolji se s stereotipnimi mnenji, temveč išče vzroke ter vstopa tudi na področja sociologije vsakdanjega življenja: zaton leksikonov zaradi spletnega ponujanja enciklopedičnih informacij, razmah turističnih izletov namesto nekdanjih bralnih potovanj po knjigah. Zapazi silen porast prodaje knjig, kadar njihov izid spremljajo prihodi tujih avtorjev, kot so bili Oz, Harari, Nesbø, Peterson, Sedlaček ali Lowe. Ponuja pomenljive primerjave, ki osupnejo: Slovenci na leto nakupijo 10 milijonov parov čevljev in 5 milijonov knjig!?? Locira tudi drastično redukcijo prostora in časa, ki ga mediji namenijo predstavljanju knjig, a ta fenomen obdela precej na kratko. Prav to je namreč področje ustvarjanja književne javnosti, ki prek prinašanja vsebin tekstov in odpiranja vprašanj bivanja medijski publiki nakaže, da obstajajo knjige, ki so ji pravzaprav pisane na kožo. Seveda pa tega ne zmorejo ezoterične ali promocijske predstavitve, temveč dinamični medijski projekti kot nekoč oddaja Apostrophes legendarnega Bernarda Pivota.