Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 3. del: Moške zgodbe

Jutri 2052, Žiri, 2019, 30 €

+ + + +

V zadnjem delu popularne trilogije poljudnih raziskav – moški kot objekt nasilja žensk.

Na več kot 500 straneh nekaj sto izpovedi. Generacije dedov, sinov in vnukov: kaplani, mladeniči, obrtniki, poslovneži, študentje, kmetje, kulturniki vseh slojev in starosti.

Družina navadno velja za srečno skupnost, ki se na vse pretege trudi kazati znake zadovoljstva, tu je podobna peklu – poročil se je s prikupno deklico, živel pa s peklenščkom. Ne le fizično nasilje, še bolj neskončne variacije psihičnega maltretiranja, materialnih prevar, maščevanja in zlorab socialnih služb pri vojnah prek otrok.

Knjiga, ki perpetuira isto naracijo mučnosti, kakopak ni lahkotno branje. Leitmotiv so patološki odnosi, ki jih ponazori zastavek: v dotlej spodoben odnos prileti klofuta, ki odbije zob ali dva. Agresija, kjer žrtev poišče pomoč policije ali pa v hipu prekine vse stike z nasilnežem, je lahko le v zakonu sprejeta kot napaka, ki jo popravi opravičilo, podmazano s teatraličnim padcem na kolena. Kdor bi mislil, da je nasilje stvar preteklosti, bo presenečen: letnik 1970 je ne odnese nič bolje, kot jo je letnik 1924. Zgodovina se resda spreminja z novimi tehnologijami in boljšim standardom, osebni odnosi pa ostajajo v istem ringu besnenja. Pravzaprav povsem razumljivo: za vožnjo avtomobila moraš opraviti resen izpit, za zakonsko življenje v dvoje je dovolj podpis pred matičarjem.

Bo torej najvarnejša rešitev samsko življenje? Nikakor, avtorica postreže z enako morbidnimi zgodbami pri občasnem druženju, tudi pri takem, ki ga ne poganjata želja po seksu ali drugovanju.

Torej zbirka lamentacij nad življenjem; filmski režiser Luis Buñuel je na podlagi enakih prevar ustvaril monumentalno Lepotico dneva.