Muzikal absurda

Čeprav se verjetno nihče ne sprašuje, kaj te dni počne ameriški igralec Johnny Depp, se bizaren odgovor na to vprašanje ponuja kar sam od sebe: medijsko krajino je preplavila novica, da Depp producira muzikal For the Love of a Glove, odrsko uprizoritev življenjske zgodbe Michaela Jacksona, ki bo o življenju pokojnega kralja popa spregovorila iz perspektive njegove slavne bleščeče rokavice.

Kako sploh pripovedovati zgodbo o Michaelu Jacksonu? Se je treba osredotočiti na njegovo izjemno kariero ali na šokantne obtožbe iz zadnjega življenjskega obdobja? Kako naj vemo, kaj se je takrat resnično dogajalo na posestvu Neverland? S takšnimi vprašanji se je ukvarjal režiser Julien Nitzberg, ko ga je produkcijska hiša najela, naj o Jacksonu posname igrano biografsko TV-serijo. Ugotovil je, da je pevčeva zgodba tako čudna, da jo je nemogoče povedati drugače kot v nelogični, absurdni maniri, zato se je nesmislu popolnoma prepustil: Jacksonovo zgodbo bo namesto z igrano serijo prikazal z muzikalom, povedal pa jo bo iz perspektive glasbenikove rokavice. Predstava se ne zdi obetavna zgolj zaradi odbite zasnove, temveč tudi zaradi vplivov, ki so jo zaznamovali: Nitzberg je med naštevanjem tistih, ki so ga navdihnili, navedel denimo Nikolaja Gogolja, gledališče absurda in kultne britanske komedijante iz humoristične skupine Monty Python.

Absurdnost koncepta muzikala, ki se ponaša z oznako »svež, revizionističen pogled na čudne sile, ki so oblikovale Jacksona, in škandale, ki so očrnili njegovo ime«, lahko presega le absurdnost njegovega sinopsisa, ki pravi: »So Jacksonu grozljive zločine podtaknili štirje vesoljci, ki so skušali kolonizirati Zemljo? Je Bog Jacksona v belca spremenil zato, da bi se mormonom maščeval, ker učijo, da so temnopolti prekleti? Ali Jehovove priče govorijo resnico, ko učijo, da se zaradi samozadovoljevanja spremeniš v homoseksualca? Odgovore pozna samo ena oseba, a vsi mislijo, da je ta oseba zgolj rokavica.«