Novo suženjstvo

Sorry We Missed You (Medtem ko vas ni bilo), 2019, Ken Loach

za +

Novo suženjstvo.

Rickyju (Kris Hitchen), brezposelnemu delavcu iz Newcastla, se ponudi priložnost, da začne delati “zase”, da torej postane sam svoj direktor. Za neko orjaško skladišče – predstavljajte si Amazon ali kaj takega – naj bi začel razvažati pakete. Vsemogoče. Kar pač ljudje naročijo. Telefone. Take reči. Odprl bo svoje podjetje – prestopil bo med samozaposlene. “Ne boš delal za nas, temveč z nami,” mu rečejo. Kul! Dobro boš zaslužil, dodajo. Fantastično! Če hočeš zaslužiti še bolje, si kupi svoj kombi, še navržejo. In res, proda ženin avto, da lahko plača depozit za kombi. Zdaj bo končno podjetnik, “gospodar svoje usode”, kot mu rečejo – in gospodar svojega časa. A kot se izkaže, je to le past: bolj ko dela z njimi, bolj dela za njih. Bolj ko dela “zase”, bolj izgleda kot stroj. Dela namreč cele dneve (in noči), časa nima več, nobene dostave ne sme zamuditi, za vsako napako ali zamudo ga finančno kaznujejo, socialne varnosti ni več, delovni pogoji so vse slabši, vsi zakoni so proti njemu, tveganja so vse hujša, vanj se steguje depresija, življenje postane stresno, družina mu začne razpadati, bogastva – “britanskega sna” – pa ni in ni.

Zdaj, ko se je osvobodil in ko je šel “na svoje”, je dokončno postal suženj. Najnovejša “nova” ekonomija – alias gig economy, alias gospodarstvo samozaposlenih – ljudi spreminja v podjetnike (spomnite se Uberja ipd.), da bi jih lahko bolje izkoristila in ožela. Ricky mora imeti s sabo ves čas GPS, ki meri njegovo učinkovitost. Ne sme se ustaviti. Ne sme počivati. Prej se je delodajalec polastil le dela njegovega časa (osem ur), zdaj pa se polasti vsega njegovega časa. Samozaposlene še lažje izkoriščajo in ožemajo kot zaposlene. Ni jim treba plačevati socialnih prispevkov, dopustov in bolniške. Ni sindikata, ki bi jih ščitil. Samozaposleni v tej “magični” ekonomiji nimajo več pravic, le še dolžnosti. To ni več delo, še manj delo zase – temveč boj za golo preživetje.

Rickyja tu in tam ugrizne kak pes, toda kapitalizem ga raztrga. Predvsem pa mu kapitalizem raztrga družino. Abbie (Debbie Honeywood), njegova žena, je patronažna negovalka – bolnim nudi oskrbo na domu. Skrbi za ljudi. Na drugi strani pa se kapitalizem za ljudi ne meni več. Spravlja jih na rob živčnega zloma. Nobene empatije. Vse bolj je nečloveški. Film Medtem ko vas ni bilo, nadaljevanje Loachevega filma Jaz, Daniel Blake, jasno pokaže, da se Ricky, Abbie in njuna otroka kapitalizmu ne izplačajo več – in da se Rickyju, Abbie in njunima otrokoma ne izplača več kapitalizem. (Kinodvor)