»Banana je ideja«

Na umetniškem sejmu Art Basel Miami je pod okriljem mednarodne galerije Perrotin razstavljal razvpiti italijanski kipar Maurizio Cattelan. Konceptualna instalacija, s katero se je predstavil, je bila banana, na zid nalepljena s srebrnim selotejpom. Porogljivo umetniško delo, imenovano The Comedian (Komik), je zaradi svoje absurdne zasnove in še absurdnejše cene – galerija ga je prodajala za kar sto dvajset tisoč ameriških dolarjev – zasenčilo vse ostale umetnine, razstavljene na enem največjih umetniških sejmov na svetu. Pred banano je ves čas mrgolela množica ljubiteljev umetnosti, ki je – kot bi v Louvru stala pred Mono Lizo – izživljala svojo strast fotografiranja s telefoni.

A banana – za razliko od Mone Lize – ni bila zaščitena pod debelo plastjo neprebojnega stekla: v soboto, na vrhuncu sejma, jo je vpričo občinstva z zidu nonšalantno odlepil gruzijski performativni umetnik David Datuna, jo olupil in pojedel. Pravi, da je to storil zato, ker je bil lačen. Dejanje je označil za umetniški performans, ki ga je poimenoval Hungry Artist (Lačni umetnik), posnetek odmevnega »performansa« pa objavil na svojem Instagram profilu in ob njem zapisal: »Zelo rad imam umetniška dela Maurizia Cattelana in resnično obožujem to instalacijo. Je izjemno slastna.«

Cattelanovi zastopniki iz galerije Perrotin so na zid kmalu za tem nalepili novo banano in pojasnili, da Datuna umetniškega dela ni uničil, saj je banana zgolj ideja. Cattelanovo delo bi tako ali tako zgnilo: trem kupcem, ki so za banano na sejmu odšteli med 120 in 150 tisoč ameriških dolarjev, je galerija poleg certifikata o pristnosti priložila tudi navodila za zamenjavo banane. Datuna zato pravi, da pravzaprav ni prebavil umetnine, temveč zgolj njen koncept.

Maurizio Cattelan tudi sicer slovi po navihanih konceptualnih delih: v newyorški galeriji Guggenheim je ustvaril delujoče stranišče, narejeno iz stotridesetih kilogramov 18-karatnega zlata. Delo, imenovano America, je bilo ocenjeno na šest milijonov ameriških dolarjev. Letošnji umetniški sejem v Miamiju pa tudi ni bil prva priložnost, ko je Cattelan svojo umetnino ustvaril s pomočjo selotejpa: leta 1999 je slavnega galerista Massima De Carla prilepil na zid njegove galerije v Milanu.