Jože Možina: Slovenski razkol

+ + + + +

Prvi dve leti državljanske vojne 1941–1942, pred ustanovitvijo domobranstva.

Tekst, ki dokazuje, da je državljansko vojno sprožila komunistična partija. Zaradi takega stavka v pismu Cirila Žebota je bila Mladina zaplenjena poleti 1987, tri desetletja kasneje pa je prvi natis knjige razprodan že po prvem tednu. Možina je v razširjenem doktoratu prinesel geografsko sliko partizanskih napadov in pobojev od Šentjošta, Rovt, Vidovske in Bloške planote, Loškega Potoka, Begunj, Loške doline, Velikih Lašč in Dobrepoljske ter Struške doline. Pred tem pa pregled več deset atentatov VOS na ljubljanske civiliste. Avtor je poleg odkritega arhiva Stražarjev, študija virov in že izdane literature o času vojne gradil na ustni zgodovini ter iz pričevanj protikomunističnih akterjev orisal drugo, zatajeno stran preteklosti. Pri tem pa nakazal tudi strategijo italijanske vojske, ki je bila kdaj le streljaj od vasi, ki so jo napadali partizani, a se je pojavila šele po spopadu, potem pa izvedla represalije nad preživelim prebivalstvom.

Poudaril je radikalizacijo partizanstva na primerih »notranje kritike« nad poveljniki, ki so nasprotovali osvobajanju ozemlja, za katero je bilo jasno, da ga ne bodo mogli ubraniti in bo edini rezultat – okupatorjevo maščevanje nad domačini. Podobno v edinstvenem primeru, ko partizani ujetih pripadnikov vaških straž niso postrelili, temveč so jih izpustili oziroma vključili v svoje enote, potem pa bili deležni ostre graje vrhovnega vodstva. Ali v spominih J. Vidmarja, ki je v IO OF nasprotoval, da bi VOS likvidiral bana Natlačena. Zgodovina druge vojne na Slovenskem še zdaleč ni končana, odpira se tudi tema drugačnih oblik rezistence (slovenska in sokolska legija), zgodovine, ki se ni zgodila, a bi se lahko, če bi je OF ne uničila. Knjiga, ki sproža nov val zgodovinopisja.