Nostalgični sprehod po odrski zgodovini

V kleti Cankarjevega doma, v temačnem pododrju Gallusove dvorane, je na stenah še vedno mogoče najti nostalgične oranžne Iskrine telefone z vrtljivo številčnico, ki zmedejo novodobne otroke, vajene touch-screen telefonov. Mnogi so namreč prepričani, da moraš pritiskati na številke, da dobiš želeno kombinacijo številk, ne pa da je treba številčnico vrteti. Prav ti telefoni so bili eden od povodov za razstavo Vintage CD, ki se 9. januarja odpira v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. »Lani je bila na ogledu Cankarjevega doma skupina ljubiteljev arhitekture iz Velike Britanije, ki so jih najbolj pritegnili Iskrini telefoni. Ob tem smo pomislili, da so nekatere stvari, ki so še vedno v uporabi ali pa jih vsaj hranimo v Cankarjevem domu, že skorajda muzejski eksponat,« pove generalna direktorica Uršula Cetinski. »Porodila se je ideja, da bi pobrskali po arhivu in ob štiridesetletnici Cankarjevega doma razstavili predmete, ki imajo zdaj že muzejsko vrednost in so predvsem za mlade ljudi nekaj nenavadnega, morda celo smešnega.«

Koncept razstave je nato prevzela tehnična direktorica Karmen Klučar in jo zasnovala okoli presežnih, tehnično zahtevnejših odrskih dogodkov, ki so v Cankarjevem domu potekali od leta 1985. To so Krst pod Triglavom Dragana Živadinova, Kralj Lear Dušana Jovanovića, Strniševe in Freyeve Žabe, operna predstava Turandot in Macbeth Janeza Pipana. »Razstavo tvori pet ’otokov’, kjer bodo razstavljeni posamezni stari tehnični elementi vključno z artefakti iz predstav. Znotraj ene predstave želimo pokazati čim več delujočih tehničnih elementov,« razloži. Tako bo VHS-predvajalnik na trideset starem VHS-monitorju na primer prikazal posnetek neke predstave, kostumi, izdelani zanjo, pa bodo osvetljeni s svetili, ki so jih uporabljali takrat. »Zdelo se nam je dolgočasno, da bi bili stari tehnični pripomočki zgolj razstavljeni brez konteksta – vključili smo jih v funkcijo posamezne predstave. Seveda pa je bilo treba najti reči, ki še delujejo, da smo jih lahko čim bolj elegantno vstavili v kontekst.« K sreči ohranjene tehnične opreme ni tako malo. »Večina zaposlenih v Cankarjevem domu je čustveno navezana na opremo, s katero smo včasih delali, kar je tudi razlog, da to opremo ohranjamo,« pravi Klučarjeva. »Skušamo jo držati v razmerah, ki zanjo niso škodljive, redno pa tudi preverjamo, ali reči še delujejo, sploh kadar se pojavi kakšna potreba ali želja, da bi kje predvajali kaj starejšega.« Ne gre le za nostalgijo – čeprav je družba v zadnjih štiridesetih letih doživela skokovit tehnološki razvoj, se včasih izkaže, da ima tehnična oprema izpred več desetletij na nekaterih področjih še vedno prednost. »Tak primer so različni predvajalniki glasbe. Zdaj se na primer vračamo h gramofonom,« spomni Karmen Klučar. »Če bi rad pri Stravinskem slišal zvoke vsake violine, boš njegove skladbe gotovo poslušal na magnetofonu ali gramofonu. Menim, da je pri sladokuscih ali tistih, ki se z glasbo ukvarjajo res profesionalno, še vedno v uporabi starejša tehnologija. Tudi kar se tiče kitarskih ojačevalcev ... zakaj se vračajo lampaši? Ker je zvok drugačen. Ne pravim, da je starejša tehnologija boljša, ima pa nekatere posebnosti, ki nam jih sodobni pripomočki ne omogočajo. Če poslušamo isti posnetek na gramofonu ali pa CD-predvajalniku, ga ne slišimo na isti način. Na CD-ju ali na nekem USB-ključku je glasba pač kompresirana – ampak kako boš kompresiral vse te zvoke?«

Osrednji del razstave Vintage CD bo poleg »otokov«, navezujočih se na odrske vrhunce, mini studio oziroma provizorična režijska soba, v kateri bo predstavljeno, kako se upravlja tehnična oprema. »Na primer mešalna miza in predvajalnik, zvezan z njo, da bo jasno, kako je zvok prišel do poslušalcev. Enako bo s svetlobo: tam bodo krmilnik, regulator svetlobe, priklopljena svetila ... v studiu si bodo obiskovalci lahko ogledali izključno tehnično plat,« pojasni Klučarjeva. Med razstavljenimi objekti pa bo denimo tricevni RGB-projektor, ki so ga v Cankarjevem domu uporabljali pred petindvajsetimi leti, »vintage« svetila, ki se od današnjih razlikujejo v tem, da so veliko težja, močnejša in se bolj segrejejo (»Igralec, ki je stal pod tem, se je začel zelo hitro potiti,« pripomni Klučarjeva), dinamični mikrofon iz osemdesetih in tridelni zvočnik, del prvotnega centralnega ozvočenja posameznih dvoran v Cankarjevem domu.

V kakšnem stanju pa je tehnična oprema v Cankarjevem domu dandanes? »Cankarjev dom je bil v času gradnje izredno napredna stavba in njegova uporabnost se kaže še danes,« pravi Uršula Cetinski. »Vendar pa je na področju tehnične opreme gotovo veliko takega, kar bi bilo treba zamenjati. Ozvočenje v Gallusovi dvorani, na primer, je staro 27 let. Menjati bi ga morali na sedem let, pa ni bilo dovolj sredstev, zdaj pa se ne dobi več niti nadomestnih delov. Ena največjih načrtovanih investicij pa je zagotovo tudi prenova Gallusovega odra, ki trenutno še vedno služi svojemu namenu, a bi ga bilo treba iz analogne spraviti v digitalno fazo. Veliko stvari se še vedno opravlja ročno – vsakič se na primer bojimo, ali se bo večtonska železna zavesa dvignila ali ne. V tem smislu je gotovo potrebna posodobitev za današnji čas.«

Razstava:
Vintage CD
Kraj: Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma
Trajanje: 9.1.-5.2.2020