The Free Nationals: Free Nationals

+ + +

Kalifornijski instrumentalni kvartet The Free Nationals nas je konec lanskega poletja navdušil v ljubljanskem Kinu Šiška – na enem najbolj evforičnih koncertov, kar jih je to prizorišče kadarkoli doživelo, je nastopil kot spremljevalna zasedba Andersona .Paaka, karizmatičnega predstavnika novega vala neosoula. Ta je brez dvoma najbolj odgovoren za to, da sploh berete tole recenzijo, torej za to, da je The Free Nationals deležen pozornosti svetovne glasbeno-medijske krajine. Če .Paak zasedbe ne bi bil angažiral, bi se ta morda še vedno skrivala v senci: člani kvarteta so se predvsem po njegovi zaslugi v manj kot letu dni iz poročnih muzikantov prelevili v poklicne glasbenike, ki nastopajo na največjih odrih najpomembnejših glasbenih festivalov. Ob napovedi izida plošče Free Nationals se je zato samo od sebe vsililo vprašanje, ali lahko zasedba prepriča tudi brez .Paaka.

Njen prvenec dokazuje, da lahko, a le pogojno: uspeva ji zgolj zaradi odličnega nabora gostujočih vokalistov. Če bi skupina izdala instrumentalno ploščo, bi ta verjetno hitro utonila v pozabo. R & B-wunderkind Daniel Caesar, atlantski prvak hitrostnega zlaganja zlogov JID, jazz pevka Katja Bohnet (ki pričara najočarljivejši trenutek na plošči), Syd – frontmanka zasedbe The Internet, pokojni Mac Miller, samonikla pop zvezdnica Kali Uchis, trap pionir T. I. in tudi Anderson .Paak so tisti, zaradi katerih je plošča Free Nationals vredna vnovičnega poslušanja.

Tudi brez vrhunskih pevcev glasba zveni svilnato gladko in hudo groovy, a je preprosto brez sleherne avtorske posebnosti: kljub vrhunskim tehničnim veščinam in izjemni medsebojni uigranosti članov zasedbe bend muzicira preveč generično, nedomiselno in neizvirno, da bi sam po sebi lahko naredil resničen vtis. Zanaša se predvsem na posnemanje zvoka zlate dobe soula in funka, spogleduje se tudi z jazzom, izraziti imitaciji pa le od časa do časa doda kanček samosvoje drznosti in sodobnih zasukov. Zveni bolj kot cover bend, ki se s spoštovanjem do izvirnega gradiva klanja soulovskim in funkovskim očakom, kot sta denimo Curtis Mayfield in Stevie Wonder, ki ju zasedba navaja kot svoj temeljni navdih, očiten pa je tudi vpliv neosoula devetdesetih let, na primer pevke Eryke Badu, ter zgodnjih del G-funk šefov Dr. Dreja in Snoop Dogga.

Čeprav se je The Free Nationals ob .Paakovi pomoči znašel pod žarometi mainstreama – to je omogočilo tudi izjemen nabor glasbenikov, ki gostujejo na njegovem prvencu – je očitno, da ima v malem prstu predvsem prepričljivo mimiko, iz čevljev spremljevalne skupine pa mu še ni uspelo stopiti.