Vohuni pod krinko

zadržan

Leti perje!

Običajno ob koncu leta vzleti nova bondiada, toda lani je ni bilo. Dobro pa vemo, kaj se zgodi, ko ni Jamesa Bonda – hitro ga skuša kdo nadomestiti. Ali bolje rečeno: nekdo skuša na hitro vnovčiti njegovo odsotnost. Če ne gre drugače, ga parodira. Saj veste – kot Johnny English. A lani se celo Johnny English ni prikazal. Kar je bila seveda lepa priložnost, da Jamesa Bonda nadomesti Lance Sterling – animirani lik, tajni agent št. 1, ne britanski, temveč ameriški, toda skuliran, junaški, neustrašen, eleganten, egoističen, spektakelski, nepremagljiv, oborožen z “igračkami”, ki mu jih dobavlja “Q”, no, Walter (Beckett!). Velikega diabolika Ernsta Stavra Blofelda zamenja nič manj diabolični – in nič manj kameleonski, pa tudi nič manj maščevalni – Killian, ki si prisvoji vsemogočno orožje (kako blofeldsko!), za katerim potem plane Lance, ki ga Walter “nehote” prelevi v goloba, tako da po novem istočasno vidi Walterja in svojo rit.

Animirani film Vohuni pod krinko, ki ponuja alergijo na drone (ki pritegujejo sociopate), kratki kurz pacifizma (golobi so nenasilni) in filozofijo Bachovega Jonathana Livingstona Galeba (leteti je treba v jati, ne pa solo), ni nič posebnega – preveč je generičen, da bi odskočil, karizme ima le toliko kot golob, zares dolgočasen pa postane, ko krene v akcijo. Ja, to je James Bond za otroke. Kar je absurdno: že sam James Bond je namreč James Bond za otroke. Hočem reči: zakaj bi otrokom kazali priredbe ali pa skrajšane verzije Jamesa Bonda, če pa jim lahko pokažemo stvar samo – Jamesa Bonda! Tako zelo pa otrok spet ni treba podcenjevati.