Beverly J. Silver: Delavska moč

+ + + + +

Izjemna knjiga, ki pa ji pot do bralcev zapira naslov.

Vsebina – delo govori o stavkovnih uspehih v zadnjem stoletju in pol – je pisana s stališča starega marksizma, ki nasprotuje praksi, po kateri lastnik kapitala iz poslovanja podjetja potegne levji delež presežne vrednosti, delavcem pa razdeli nekaj kosti v obliki mezde. Toda spoznanja zadevajo v prvi vrsti logiko kapitala: tovarnar razmišlja, kako bi povečal dobiček, in globalizacija mu ponudi priložnost, da tovarne preseli tja, kjer so plače najnižje. Avtor tako oriše selitve kapitala po panogah: avtomobilska se je v petdesetih letih iz ZDA preselila v zahodno Evropo, od tam v Italijo in Španijo, v sedemdesetih v Brazilijo, spet od tam v J. Afriko, nato v J. Korejo, potem v Mehiko, zdaj na Kitajsko. A zakaj kapitalist v dirki do dna ne more v miru žeti sadov svojega dela? Ker se tudi v revnih deželah organizirajo delavska gibanja, ki v sodobnosti izjemno učinkovito vodijo sedeče stavke: delavci pridejo na delo in vestno sedijo križemrok ves delovnik, kar je za lastnike uničujoče, saj to v okviru optimalnega kroženja proizvodov brez skladiščnih rezerv ustavi celoten proces.

No, kapitalisti so prebrisani in delo prenašajo na zunanje podizvajalce, ki so plačani še slabše od zaposlenih delavcev, toda tudi tem se čez čas uspe zbrati v stavki in krog se ponovi, zato zdaj poskušajo z robotizacijo, a kaj, ko potem začnejo stavkati zaposleni v transportu. Silver predstavi avtomobilsko in tekstilno industrijo ter delno transportno panogo, zraven pa prikaže še najnovejši razmah klicnih centrov, ki uporabljajo bogato zalogo izobraženih in angleško govorečih Indijcev, ter spletnih podjetij, v katerih so na daljavo zaposleni Filipinci, Jamajčani etc. Zaključi, da ti še niso iznašli novih oblik sindikalnega boja, a kot nas uči zgodovina, jih zanesljivo bodo.