Robert Galbraith: Smrtonosna belina

+ + + +

Sodelavca do naslednjega psevdonima

Robert Galbraith je psevdonim J. K. Rowling, avtorice Harryja Potterja, ki se je ob razkričanem mladinskem čtivu o otrocih na čarovniškem kolidžu in njihovih fantastičnih prigodah želela preizkusiti tudi s pisanjem drugih žanrov, pogosto pod psevdonimom. Med njenimi stranskimi produkti smo na primer dobili obsežen roman Nadomestne volitve, kjer spretno pregnete dogajanje v malem mestecu po smrti prejšnjega župana; v njem se frakcije neizprosno bijejo za metadonsko ambulanto s tistimi, ki so proti.

Poleg obvoda v svet malomestnih intrig je J. K. Rowling tudi pisateljica kriminalk, menda uspešno ufilmljenih; Smrtonosna belina je četrta knjiga o rahlo čudaškem in mračno karizmatičnem detektivu Cormoranu Striku, ki je bil ob nogo v Afganistanu in ki je v zelo slabem finančnem položaju, zato se loti tudi čudnih poslov, če so ustrezno finančno podprti. Ali obratno: raziskuje volontersko, ker mu zadeve ne dajo spati. Tudi tokrat – k njemu pride zblojen in prestrašen fante in mu opiše umor otroka, ki mu je bil priča v otroštvu na podeželju. Ko se Cormoran zažene v primer, dobi naročilo, za katero se izkaže, da je posredno povezano s fantovo izpovedjo: vpletena sta fantov starejši brat, znana baraba, in njegova punca, ki je s posebnimi namerami služinčarila pri pomembnem poslancu, primešano je plemstvo. J. K. Rowling predstavi živahne in markantne like, že Cormoran je na poročnem slavju asistentke Robin podoben strašilu: zlomljen nos, nožna proteza, otekline in šivi zaradi zadnjega primera, asistentka kaže svežo brazgotino na podlahti. Takoj izstopata in vidimo, da gre zares, da nosita sledove preteklih bitk, kar obeta grobo nadaljevanje, prepojeno s krvjo, znojem in solzami – pa četudi je kriminal sofisticiran, premišljen, zvijačen. Pisateljica je kompozicijsko spretna, čeprav se zdi, da jo včasih zanese, da v stranskih meandrih dlakocepi in da zato pisava nabreka, ker se trudi zadevo še bolj zaštrikati, jo spisati še bolj nerešljivo in pokazati obrtno spretnost pri razmotavanju.

Batine in zasede, zvijačni alibiji, sence v temi in napadalci vseh vrst, posebej med levimi političnimi aktivisti, ki so stranska veja preiskave, poleg tega zadevo poganja še prikrita ljubavna zgodba. Seveda se zaiskri med Robin, ki ji služba kljub premoženju pomeni vse, in Cormoranom, ki mu služba pomeni vse – razen kolikor pomenita drug drugemu, to pa skrivata. Eden redkih obrtnih očitkov Smrtonosni belini, ki ostaja ves čas napeta, je, da je zraven še sentimentalka in vzdihljivka, da nas hoče peljati še skozi dinamiko prikrito zaljubljenega para. Veliko vlažnih, hrepenečih pogledov in skrivnih dotikov si izmenjata, izvemo pa tudi, kar mislita, kadar sta s partnerji – brez skrbi, mislita pretežno drug na drugega. Tako postaja Smrtonosna belina roman o zadregah spretnih in neustrašnih preiskovalcev zločinov, ki so ponavljajoče se nespretni v osebnih stikih, če so ti sentimentalne narave.