Daniel Kahneman: Razmišljanje, hitro in počasno

+ + + +

Vpogled nobelovca v človeško razmišljanje.

Ker je avtor ekonomist, kajpak ne bo sledil heideggerjanski poti filozofske refleksije, ampak bo spoznanja izpeljeval iz reševanj vprašalnikov, ki jih je zastavljal študentom. Tako bo preverjal samoumevnosti, ki jih opiše kot prenagljeno sklepanje. Eno takih je, da so ljudje, ki živijo v Kaliforniji, srečnejši od drugih. Rezultat je seveda nikalen, saj ima iluzija osredotočenja na podnebje preveliko težo proti drugim determinantam dobrega počutja. In od tod izpelje frapantni sklep, da se ljudje pogosto motijo o svojem trenutnem stanju dobrega počutja. Nekaj, kar se nam zdi tako prvinsko in jasno, saj izhaja iz nas, je v resnici zmotno!

Če bi še lahko uganili, kakšno bo razpoloženje loterijskih zmagovalcev leto po dobitku, pa odpira tudi drugačno vrsto tem, kot je denimo epidemija debelosti v ZDA. Zakaj prav zdaj? – Kadar se ljudje vedejo na nenavadne načine, velja najprej premisliti o možnostih, da imajo za to dobre razloge. In jih kakopak najde v razširjenem prepričanju, da bo zdravilo za sladkorno bolezen kmalu na voljo.

Posebej opredeljuje razlike med procesi intuitivnega mišljenja, ki prinaša hitra sklepanja ter kognitivno iluzijo, nasproti njim pa postavlja kognitivni nadzor kot sposobnost preusmerjanja pozornosti, ki vodi v počasno in poglobljeno mišljenje. Šele to potem omogoči, da se ustavimo v trenutku, ko se nam zdi, da zgodbe življenja povsem razumemo, in se zavemo iluzije razumevanja.

Knjiga ni priročnik za učenje, ampak čtivo, ki nazorno ilustrira, kam vse nas zapeljejo odločitve, za katere smo spontano menili, da jih vodi razum.