Dejan Židan: »Naši dosežki bodo kot zrelo jabolko padli v roke drugi politični opciji«

»Naši dosežki bodo kot zrelo jabolko padli v roke drugi politični opciji«

Kateri premier je bil boljši, Cerar ali Šarec? 

Imam tudi izkušnjo s Pahorjem in Bratuškovo kot predsednikom in predsednico vlade. Vsak od njih je bil drugačen, nobeden pa ni s predsedniki koalicijskih strank komuniciral ali se z njimi usklajeval tako malo kot Šarec.

Je torej prav, da je Šarec odstopil, saj v koaliciji niste bili več operativni? 

Petnajstega januarja je Šarec v intervjuju za Delo trdil ravno nasprotno. Razlagal je, da je koalicija trdna, da bo mandat pripeljal do konca in podobno. Strinjam se, da je bilo usklajevanje naporno, smo pa vendarle skozi parlament spravili proračun za naslednji dve leti, in poleg tega so nekateri naši zakoni dobili široko strankarsko podporo. Ne strinjam se torej s tezo, da je bila ta vlada neučinkovita in neoperativna.

No, Šarec je dejal, da je bilo usklajevanje neznosno. Kdo je bil najtežavnejši del te koalicije? 

Ne sprejmem teze, da je predsednik vlade odstopil zato, ker je bilo to koalicijo težko usklajevati. Predsednik vlade je odstopil zato, ker mu je notranja LMŠ-jevska ministrska struktura začela razpadati. Ljudje, v katere smo tudi koalicijski partnerji imeli največ zaupanja, to je recimo veleposlanik Kirn, državni sekretar Urlep in končno finančni minister Bertoncelj, so se začeli iz ekipe LMŠ umikati. Koalicijski partnerji na koncu tudi nismo bili obveščeni, da je odstopno izjavo deponiral še zdravstveni minister. Menimo, da je Šarec v zadnjem tednu pač ocenil, da mu ekipa razpada, in je potem naredil to potezo zato, da bi omilil škodo za LMŠ. Ni potrebe, da se sedaj s prstom kaže na druge.

»Do razpustitve naše koalicije je prišlo zaradi odločitve Šarca. On, in ne Pahor, je sedaj odgovoren za to, da igro nadaljuje Janez Janša.«

Ne strinjate se, da je bila manjšinska vlada neoperativna. Toda tudi vi ste bili kritični do posebnega sporazuma, ki ga je LMŠ sklenila z Levico. 

V dogovoru med Levico in LMŠ, pri katerem nismo sodelovali, smo zaznali past. Ugotovili smo, da tam zapisanih dogovorov ne bo mogoče uresničiti. Izračuni se niso izšli. Seveda nas je že tedaj zaskrbelo, kaj se bo zgodilo, ko zapisanega ne bo mogoče uresničiti. Naši strahovi so se na koncu uresničili. Ne želim pametovati in za nazaj kriviti kogarkoli za razpad pogodbenega sodelovanja z Levico. To omenjam bolj za poduk, kaj bi morali naslednjič narediti drugače.

Kako torej razumete odstop finančnega ministra Bertonclja? Je odstopil zato, ker se ni zmogel upreti komercialnim zavarovalnicam? 

Ozadij ne poznamo, dejstvo pa je, da je finančni minister omogočil dvoletni proračun, ki je večini področij prinesel več denarja, več projektov, več koristi za državljanke in državljane. Bertonclja poznamo kot človeka, s katerim se je bilo mogoče dogovarjati. Pri dopolnilnem zavarovanju pa se je bolj pokazala ločnica med strankami, ki verjamemo, da je na področju zdravstva treba polje javnega širiti, in med strankami, ki menijo drugače.

Pravite, da odnos z LMŠ ni bil vedno tovariški. Po drugi strani pa je tudi vaš Borut Pahor v zadnjem času z mnogimi svojimi izjavami izražal dvom o Šarčevih voditeljskih sposobnostih. 

Ne želim biti Pahorjev advokat. Rečem lahko le, da doslej v Sloveniji posebne ljubezni med predsedniki države in predsedniki vlad ni bilo. Vedno so se zaposleni iz teh kabinetov gledali z določeno stopnjo nezaupanja. Se pa strinjam in tudi meni ni bilo všeč, da sta se v zadnjem času oba voditelja znašla v nekakšnem sporu, namesto da bi drug drugemu izražala javno spoštovanje. A da bom zelo jasen: Do razpustitve naše koalicije je prišlo zaradi odločitve Šarca. On, in ne Pahor, je sedaj odgovoren za to, da igro nadaljuje Janez Janša.

Šarec je dejal, da vaša koalicija ni sposobna sprejeti nepremičninskega davka. Ali ni to primer, ki kaže, da ste partnerji vlekli vsak na svojo stran? 

Ta njegova izjava ni bila usklajena z nami. Ta davek je seveda bil del našega programa, zato ker so luksuzne nepremičnine v Sloveniji premalo obremenjene in je potreben.

Če bo prišlo do desnosredinske vlade, pravite, bo to posledica osebne odločitve dosedanjega predsednika vlade. Katera od sedanjih koalicijskih strank bo skočila čez plot? 

O tem ne želim ugibati, stališče socialnih demokratov pa poznate.

Se vam ne zdi verjetnejši tehničen mandatar ali Janez Janša? 

Če se bodo stranke odločile za sodelovanje, ki bo trajalo dlje časa, bo lahko mandatar Janez Janša, če se bodo stranke odločile za bolj projektno sodelovanje, za uresničitev manjšega števila točno določenih projektov, pa lahko novo vlado vodi tehnični predsednik vlade. Dejstvo pa je, da bomo imeli desnosredinsko vlado, če bodo znotraj SDS ugotovili, da je to zanje ugodno. Če bodo ocenili, da so boljše izredne volitve, bomo imeli izredne volitve. Argumentov, kako uresničiti desnosredinsko vlado, bo veliko. Nekateri bodo morda takšni, v katere bodo avtorji res verjeli, nekateri bodo piarovski. Sam se zavedam predvsem naslednjega: Napovedi kažejo, da bomo imeli v naslednjih dveh letih konjunkturo. Zavedam se, da je naš proračun dober in da nam bo vsem omogočil boljše življenje. Z drugimi besedami: Naši dosežki, naš proračun bo kot zrelo jabolko padel v roke drugi politični opciji.

Kot predsednik parlamenta poznate poslance zelo dobro. So poslanci, kot jih včasih prikazujemo, res pripravljeni pozabiti na svoja načela le za to, da bodo imeli še kakšno leto ali dve poslansko plačo? 

O poslancih imam sam boljše mnenje od javnosti. Verjamem, da tudi stranke SMC, SAB ali DeSUS seveda ne bodo privolile v ideološke preobrate ali v retrogradni razvoj Slovenije. O tem sem prepričan, ker poznam njihove člane. Ampak ne gre za to. Desnosredinska vlada lahko nastane tudi na drugačnih temeljih, recimo kot projektna vlada, ki bo izkoristila sprejeti proračun in ki bo uresničila nekatere neideološke projekte.

Kaj pa vi v SD? 

Mi bomo, če ne pride do predčasnih volitev, to dogajanje seveda opazovali iz opozicije. Najbolje za državo pa je, da gremo na izredne volitve.

»Če bomo sedaj obupali, bomo vnaprej privolili, da bodo odslej Slovenijo vodile desnosredinske vlade.«

Kako mislite v SD nadaljevati po volitvah? 

Naša stranka seveda zagovarja levosredinske politike. Vprašanje, ki se nam sedaj poraja, je, kaj narediti po prihodnjih volitvah, da bo imela leva politična opcija, torej mi in Levica, potencial, da sklene dogovor s strankami, ki predstavljajo liberalno sredino. To obdobje, ki je sedaj za nami, moramo imeti pred očmi kot učno uro, ki je bila neuspešna, ki pa nas ne sme voditi v obup. Ker če bomo obupali, bomo vnaprej privolili, da bodo odslej Slovenijo vodile desnosredinske vlade.

Kaj torej mislite, da ste se naučili za časa te manjšinske vlade?

Nikoli nisem sprejel teze, da je manj -šinska vlada nefunkcionalna. Problemi so drugje. Sam si želim, da bi v slovenski politiki dogovori potekali na način, da bi se res kaj dogovorili in da bi potem to uresničili. Ključni izziv verjetno je: Kako podobne stranke pripeljati v vlado, za isto mizo, na drugačen način? Naš odgovor je: Ne bomo več privolili v to, da bo ena stranka zraven le, ko se bodo delili bombončki, ko bo treba prenesti breme, pa se bo od nas distancirala. Dokažimo se, da se znamo dogovoriti, dogovorimo se manj, pa to izpeljimo. Tretjič, bodimo tovariški do partnerjev. Seveda so stranke vesele, če dobijo kakšen odstotek na račun drugih strank, a to ne sme biti motiv za razdiralno delovanje.