Marjan Šarec: »Jastoge smo dali na mizo, pojedli jih pa bodo drugi«

»Jastoge smo dali na mizo, pojedli jih pa bodo drugi«

Še pred dvema tednoma ste dejali, da je koalicija stabilna, da boste mandat pripeljali do konca. Kaj se je zgodilo po tem? 

Razlogov za padec vlade ni, sem rekel pred štirinajstimi dnevi. Razlogov ni, če bomo delali tako, kot je treba. A že na začetku mandata sem imel težave s stranko SAB, ko je šlo za pokojnine, in že takrat je bilo vprašanje, ali nas bo 43 ali 38. Potem pa so bile ves čas takšne in drugačne turbulence. Vprašanje obstoja te vlade je bilo ves čas v zraku, kar pa za manjšinsko vlado ni najbolje, ker je takšna vlada že v osnovi šibka.

Kaj je bil torej odločilni dogodek, da ste se odločili za odstop? 

Že z gospodom Urlepom, ko je še bil moj svetovalec, sva se pogovarjala o tem, da tako verjetno na dolgi rok ne bo šlo. Razhajanja so bila premočna. A do razhajanj ni prihajalo zaradi nas. Minister Purič je recimo odstopil zaradi notranjih sporov v SAB.

Iz stranke so tedaj sporočili, da je odstopil iz osebnih razlogov. 

Drži, ampak sam vem, da je bil razlog drugačen. Če meni danes očitajo, da sem odstopil zaradi ministra Bertonclja, pa bom povedal, da je minister Purič odstopil zaradi Alenke Bratušek. Sedaj imamo na področju kohezije že tretjo ministrico. Prav tako je znana zgodba z ministrico Mlinarjevo, pri kateri smo komajda dobili dovolj glasov. Iz tiste epizode sem si zapomnil izjavo gospe Alenke Bratušek, da bi moral odstopiti, če ministrica Mlinarjeva ne bo potrjena. Tista izjava ni bila na mestu. Minister Purič namreč ni odstopil zaradi mene, zato sem bil sam v to situacijo prisiljen. Ko smo sprejemali proračun, sva bila z gospo Bratušek dogovorjena, da določenih amandmajev ne bo vlagala. Tedaj se je ona tega držala, ni pa se tega držal Erjavec in smo spet imeli špetir. Skratka, vsi bi se morali bolj zavedati, da je manjšinska vlada že v svoji osnovi ranljiva. Lahko še izpostavim sodelovanje z Levico. V tem primeru so bili partnerji malce hudi, ker smo v LMŠ prevzeli to pobudo. Levico izjemno spoštujem in Luko Mesca tudi. In on to ve. Imava dobre odnose. Ampak tudi Levica ni mogla razumeti, da nas je v vladi pet in da ne živimo portugalskega scenarija, kjer je ena stranka v vladi in sodeluje z drugo zunaj nje. Levico sem večkrat prosil za potrpljenje. Levica sprva tudi ni verjela, da v LMŠ dejansko podpiramo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zdi se mi, da je danes vendarle drugače.

Vaši koalicijski partnerji sicer menijo, da ste odstopili zato, ker vam je od znotraj razpadla stranka. Zapustili so vas Kirn, dva vaša ministra, Bertoncelj in Šabeder, pred njima je odšel še Urlep. 

Ne more mo go voriti o razpadu LMŠ, ker Bertoncelj in Šabeder nista člana naše stranke. Njiju sem povabil kot tehnokrata.

Kaj je bila vsebina spora z njima? 

Z njima nisem imel spora.

Sam se nisem oklepal funkcije, niti se je ne oklepajo naši poslanci, in želel bi si, da tako razmišljajo tudi v SMC.

Bertoncelj vam je prejšnji teden v kabinet poslal protestno pismo. Šabeder pa je očitno nezadovoljen z nečim pri vas deponiral odstopno izjavo. 

Šabeder mi je že pred časom dejal, da v tej koaliciji težko dela. Tudi gospod Urlep je menil isto. Vsakomur je bilo jasno, da je to naporna koalicija, iskati sedaj razloge pri teh odstopih je povsem deplasirano. Ti odstopi so zgolj priročen izgovor za to, da bi za padec vlade okrivili stranko LMŠ. To ne drži.

Vseeno me zanima vsebina. Kateri račun se pri odnosu med vami, Bertoncljem in Šabedrom ni izšel? Ste prišli navzkriž pri ukinitvi dopolnilnega zavarovanja? 

Gre za poslanski zakon. Je pa znano, da je bil gospod Bertoncelj konservativni finančni minister in je pač opozarjal na posledice, do katerih bi lahko prišlo. Toda sam in tudi moja stranka sva se k ukinitvi zavezala, in če ima finančni minister kakšne pomisleke, je to čisto legitimno. Da bi sam odstopil zaradi Bertonclja, pa ne drži.

Povejte potem morda primer ali dva, kjer je bilo očitno, da dela v tej koaliciji ni mogoče nadaljevati. 

Z vsem spoštovanjem do Levice, ampak v Levici so za proračun glasovali usklajeno s SDS. Tudi proti ministrici Mlinarjevi so glasovali usklajeno s SDS. Resolucijo o nacionalni varnosti so skupaj s SDS zavrnili. Včeraj (intervju je potekal v sredo, op. a.) je bilo glasovanje o zakonu, s katerim bi lahko sankcionirali tako imenovane varde. Levica je bila proti. V teh primerih sem ocenil, da podpore Levice res več nimam. Tudi vi ste pravilno ugotovili, da sem imel le še podporo pri Zmagu Jelinčiču, Levica pa nam je ob tem očitala, da smo desni. Zdaj, ko sem odstopil, zdaj pa res obstaja verjetnost, da dobimo desno vlado.

Ampak zelo verjetno bo tudi po naslednjih volitvah politična konstelacija takšna, da bo koalicijo težko voditi. Tudi Cerarjeva vlada pred vami je imela težave pri usklajevanju. To je v Sloveniji stalnica. Zakaj menite, da bo po volitvah drugače? 

Prejšnja vlada je imela le tri partnerje, vodilna stranka je imela 35 poslancev, DeSUS deset in mislim, da šest SD. To pomeni, da je vodilna stranka lahko vse ostale že v vladi preglasovala. Imeti pet strank v manjšinski koaliciji ni isto kot imeti v vladi tri ali dve stranki. In če nadaljujem, napovedovati, da bo po naslednjih volitvah vse enako – prepričan sem, da so ljudje vendarle že ocenili, kdo se je dejansko trudil. Doslej ste lahko le špekulirali, kdo se v ozadju pogaja o ustanovitvi druge, desne vlade. Zdaj je priložnost, da se pokažejo karte.

Vi ste sedaj SMC ponudili roko, želite si združitve teh strank. Očitno ste ocenili, da ste z njo najbolj kompatibilni. Kako pa to, da pri dopolnilnem zavarovanju ravno ta stranka najbolj nasprotuje vašemu predlogu? 

Kompatibilni smo si pri nekaterih nazorih. SMC ima podobne nazore, zrasla je na podlagi podobnega razmisleka kot LMŠ, čeprav sta obe stranki nastali na popolnoma različen način. Zato sem ji ponudil roko, ker ocenjujem, da tudi Počivalšek delo ministra dobro opravlja. Če se bo izkazalo, da SMC bolj diši desna vlada, pa sam ne bom točil solz. Če mi je usojena opozicija, bom pač sedel v poslanski klopi, kjer bom vse vedel in znal, drugim solil pamet in za nič ne bom odgovoren.

Vzemiva sedaj konkreten primer nepremičninskega davka. Pravite, da je bilo s to koalicijo težko sodelovati. Tudi pri nepremičninskem davku ste napovedali, da ga vaša koalicija ne bo sprejela, ker ni volje za to. Ampak v koaliciji pravijo, da se o tem sploh niste pogovarjali.

O tej reformi sva se pogovarjala z ministrom Bertoncljem. Ugotovila sva, glede na izkušnje s sprejemanjem tega davka v drugih, večinskih vladah in glede na izkušnje iz usklajevanja v tem mandatu, da te reforme ne bo mogoče izpeljati. Zakoni, ki nam jih je uspelo speljati, so bili namreč veliki kompromisi. Tako sva se oba ustrašila, da zakon ne bi bil tak, kot ga potrebujemo. Pojavilo bi se vprašanje izjem, cerkve, gasilskih domov, občin, sledil bi veto državnega sveta, tako da bi na koncu sprejeli nek benigni zakon. Zakon o davku na nepremičnine pa je zelo občutljiva tema.

Ali to pomeni, da so tudi ostali akti, ki ste jih v tej koaliciji sprejeli, konec koncev tudi proračun, benigni? 

Proračun ni slab, je pa res, da je terjal veliko kompromisov. Posledica proračuna, ki smo ga sprejeli, je 0,8-odstotni presežek – pa še s tem fiskalni svet ni bil zadovoljen. Napovedujem pa, da bo v prihodnosti zato, da bomo lahko sprejemali še boljše proračune, treba spremeniti fiskalno pravilo. Naše fiskalno pravilo je namreč najbolj rigorozno v Evropi. Imajo ga tudi Nemci, a imajo v njem toliko izjem, da jih ne zavira.

Proračun je dokument, ki ste ga pripravljali nekaj mesecev. Vanj ste vložili veliko truda. Ali ne boste sedaj tega darila dali prihodnji koaliciji, recimo pod vodstvom Janeza Janše, ki bo lahko dve leti lagodno vladala in žela posledice razmeroma bogate malhe?

Točno tako. Gospod Bertoncelj je na enem od koalicijskih usklajevanj povedal: Jastoge smo dali na mizo, pojedli jih pa bodo drugi, gospe in gospodje, če ne bomo pametni. Skratka, tako gospod Bertoncelj kot jaz sva opozarjala: Strnimo vrste, delajmo skupaj. Ne moreta se dve stranki prepirati, katera je naredila več za upokojence. To, da ima upokojenec šest evrov v denarnici, ni dosežek, dosežek bi bila ustanovitev demografskega sklada in zakona o dolgotrajni oskrbi in zakona o DUTB, zato da bi ta lahko gradila stanovanja in da bi dobili postelje za starejše. Ja, gospod Bertoncelj je opozarjal na to, kar sprašujete, in opozarjal je tudi, da bo tako težko delal.

Pri ukinitvi dopolnilnega zavarovanja pa ste šli proti njemu. 

Nisem šel proti, šel sem proti cilju, ki smo si ga vsi zastavili. Če ima minister drugačno mnenje, tega ne razumem kot nekaj slabega.

Omenili ste negativne izkušnje, ki jih imate s SAB. S katero od teh strank bi želeli sodelovati v prihodnji vladi? Imate s SD in SMC boljše izkušnje? 

Pripravljen sem sodelovati z vsemi. Saj veste, jaz in Brane Golubović sva bila nekoč huda nasprotnika, pa danes zelo dobro sodelujeva. Bi si pa recimo želel – glede SAB in ministrice Mlinarjeve –, da bi od gospe Bratuškove dobil znamenje podpore, ne pa izjave, da je bila Mlinarjeva moja kandidatka.

Meni je bilo hudo, ko je Purič odstopil, ker je dobro delal. Bratuškova je dejala, da bi bilo prav, da bi odstopil jaz, če Mlinarjeva ne bi bila potrjena, zdaj ko pa sem odstopil, pa spet ni prav, ali kako? Še vedno sem pripravljen sodelovati s SAB, me pa morate razumeti. Mene so lastni poslanci spraševali, ali bomo ves čas tiho le zato, da bo mir. Ne gre tako. Ni treba vsega takoj nesti v medije in zvaliti na drugega, poleg tega gospod Pavlič, generalni sekretar SAB, že kar nekaj časa ni prišel na skupne sestanke, na koordinacijo generalnih sekretarjev. Če prav razumem, iz nekakšnega inata.

Zdaj ste drugič omenili primer Puriča. Kako vi razumete njun konflikt, zakaj sta si z Bratuškovo prišla navzkriž? 

Znano je, da je gospod Purič podprl gospoda Lenarčiča za našega komisarja. Meni je sicer gospa Bratuškova pred tem dejala, da se bosta njihova ministra pri glasovanju vzdržala. Pa se nista. Podprla sta moj predlog. Vem, da sem z gospodom Lenarčičem zasoliral, ampak ali bi vam bil kot državljanu všeč še en tak fiasko, kot smo ga doživeli v preteklosti, ko smo v Bruselj poslali tri kandidate, od katerih na koncu noben ni bil komisar? Tega si nisem mogel dovoliti, in ker je bilo v vladi kar nekaj kandidatov za komisarsko mesto, mi je bilo tudi jasno, da iz tega bazena ne bom smel črpati. Ker bo špetir v hiši. Zato sem predlagal gospoda Lenarčiča, ki ne samo, da je šel gladko skozi, ampak ga je Ursula von der Leyen izjemno pohvalila. Ko je bil potres v Albaniji, ga je povabila k sebi, češ, kako bomo reševali to situacijo, v tistem trenutku pa je Lenarčič situacijo že reševal. Tedaj so bili vsi štirje predsedniki strank proti meni. In ker sta me oba ministra iz kvote SAB podprla, sem jima zelo hvaležen, hkrati pa se zavedam, da je to lahko povzročilo nov konflikt v stranki. Pod črto pa vem tudi, da sem ravnal prav. Poglejte, kako so se številne druge države opekle pri tokratnem imenovanju komisarjev.

Kako verjetno se vam zdi, da lahko nastane nova vlada, recimo koalicija strank na desnici s Počivalškom ali Janšo kot premierom? Ali še drugače, kaj vi ponujate SMC, zakaj menite, da bi bilo bolje, če bi se ta stranka pridružila LMŠ, ne pa SDS? 

SMC ponujam možnost sodelovanja z nami, kajti na dolgi rok je to lahko dobra zgodba. Če pa bodo šli v desno vlado, ki jo bo v vsakem primeru vodil Janez Janša, če v SMC ocenjujejo, da je to njihova perspektiva, da si bodo s tem dvignili odstotke, jim želim vse najboljše. Sam pa menim, da bi bilo sodelovanje z nami zanje bolj perspektivno. Sedanje kupčkanje je bolj v funkciji ohranitve sedežev in plač. Sam se nisem oklepal funkcije, niti se je ne oklepajo naši poslanci, in želel bi si, da tako razmišljajo tudi v SMC.

Seveda pa bi bilo še lažje za vas, če bi lahko sklenili koalicijo z drugo veliko stranko, torej s SDS, mar ne? 

Pregovor pravi, v življenju ni bližnjic. Na prvi pogled ja, a SDS ima vrsto težav. SDS je stranka, ki podpira sovražni govor. Je stranka, ki ima televizijo Nova24, Škandal in Požareport ter Demokracijo, ima tako imenovane medije, ki so različni predali v isti omari. S te strani sem bil sam v zadnjem letu deležen diskreditacij na gnusni, osebni ravni. Nekdo, ki ima te medije, ki so povrhu še financirani iz Madžarske, in ki podpira sovražni govor, kjer prvak niti ne zna pojasniti izvora svojega premoženja, oprostite, s tako stranko težko sodelujem.

V LMŠ niste nikoli na tak način, prek svojih povezav, napadali svojih koalicijskih partneric? SD denimo? 

Seveda ne. Vse, kar smo želeli, je bil mir. Če hočeš projekt izpeljati, potrebuješ mir. Kaj bi s tem dosegli? Navzven je to tudi zelo grdo videti. Matjaž Nemec na primer na Twitterju neprestano napada. V LMŠ drugih nismo napadali, le tu in tam smo komu odgovarjali. Na tem področju bi nam lahko bila za vzor prva Janševa vlada, ki je vzdržala do konca mandata in v kateri tudi Karl Erjavec ni bil tako glasen.

Vi seveda sedaj želite predčasne volitve, da bi dobili še več glasov, kot ste jih na prejšnjih, drži? 

Želimo jih zato, da se zadeve postavijo na novo. Koliko glasov bomo dobili, ne vemo, tri mesece je zelo dolga doba, prepričan pa sem, da lahko dobimo kakšen glas več.

Če bi imeli ustavno večino, katere ukrepe bi sprejeli? 

Spremenili bi fiskalno pravilo, začeli bi se pogovarjati o vlogi državnega sveta znotraj našega sistema, spremenili bi volilni sistem, spremenili bi sistem imenovanja sodnikov, vlogo protikorupcijske komisije. Sprejeli bi zakon o dolgotrajni oskrbi, pokojninski zakon.

Doslej ste lahko le špekulirali, kdo se v ozadju pogaja o ustanovitvi druge, desne vlade. Zdaj je priložnost, da se pokažejo karte.

Se še da kaj narediti do aprila? 

Zdaj ni čas za vlaganje nobenih zakonov, ker se lahko zgodi, da bomo sprejeli kak zakon, zaradi katerega nas bo potem bolela glava. Tipični primer je zakon NSi o osebni asistenci, pri katerem so rekli, da bo stal 7 milijonov, na koncu pa je stal 60 milijonov.

Bi v novi vladi obdržali Črnčeca?

Zakaj pa ne? Je v tej vladi naredil kaj spornega? Na področju nacionalne varnosti je delal zelo dobro.

Ste pripravljeni dati roko v ogenj, da Črnčec v preteklosti ni zlorabljal zaupnih informacij in ni sodeloval z Agrokorjem pri prodaji Mercatorja – to so sedaj neke zadnje špekulacije? 

Roko v ogenj dam lahko le zase. Koli -kor pa sva se o teh stvareh pogovorila in ker ga poznam, verjamem, da ni naredil ničesar spornega, ne prej, zlasti pa ne v času mojega mandata. Oba, jaz in Črnčec, sva zavezana nacionalnemu interesu in oba sva ves čas nasprotovala prodaji državnega premoženja. Če bi bila deset let prej v vladi, bi bilo bistveno drugače.

Če bi bila vidva deset let prej na položaju, bi bila Slovenija druga Švica? 

V tem mandatu sem bil štirikrat v Švici, dvakrat v Ženevi, dvakrat v Davosu, in kolikor jo poznam, nimam želje živeti po švicarsko. Vesel sem, da smo v Sloveniji, kjer vrtec ne stane 3000 frankov in kjer nimamo privatiziranega zdravstvenega sistema, ki bi bil za povrh še drag. Slovenija je super, le malo več reda potrebujemo.

Omenili ste svoje obiske v tujini: ste si v tem času zgradili kakšno mednarodno koalicijo, kakšna mednarodna prijateljstva? Srečali ste se tudi s Trumpom in Melanijo, denimo, zna slovensko? 

Seveda zna, in to zelo lepo. Trumpa pa sem srečal trikrat.

Kdo je sedaj vaš najboljši tuji prijatelj? 

V politiki seveda ni prijateljev, sem pa spletel lep odnos z voditelji Beneluksa in z baltskimi državami.

Kako pa je s Putinom? 

Z Medvedjevom sva se zelo dobro ujela, to ni skrivnost, ampak zdaj sva oba v odstopu. On ni več na funkciji, jaz pa še čakam, da me brcnejo. Tudi z gospodom Macronom sediva skupaj v evropskem svetu. Nikogar ne morem posebej izpostaviti, tudi z gospodom Plenkovićem se osebno zelo dobro razumem.