Zgodbe o igrah moči

Po ljudskih običajih je pust tisti, ki vsako leto prežene zimo, v literarnem svetu pa pri nas začetek pomladi zaznamuje Festival literature sveta Fabula. Na začetku marca, letos bo to od 28. februarja do 8. marca, se Ljubljana spremeni v mesto z obilo mednarodnega literarnega dogajanja. Tuji avtorji se v Sloveniji ustavljajo tudi sicer, med večjimi slovenskimi mednarodnimi festivali velja omeniti še vsaj Vilenico, a Fabula je gotovo – tudi medijsko – eden najprivlačnejših literarnih dogodkov, saj književnosti ne zapira v slonokoščeni stolp, ampak se jo trudi umestit v širši, komunikativnejši okvir in njene teme približati tudi tistim, ki sicer niso redni bralci.

Med Fabulinimi gosti so se v vseh letih znašli avtorice in avtorji, ovenčani z najuglednejšimi literarnimi nagradami, feministične avtorice, ugledni teoretičarke in teoretiki, avtorice in avtorji berljivih družbenih romanov – srečanja z njimi pa so bila ne glede na zahtevnost ali tematiko njihove literature zasnovana dostopno (s pogovori, na katerih avtor s poznavalcem svojega opusa dve uri razpravlja, kaj je želel povedati z odlomkom na strani 153, ni v bistvu nič narobe, a žal niso nekaj, kar bi pretirano zanimalo splošno javnost). Fabula je tako verjetno edini festival pri nas, ki literaturo uspešno vpenja v vsakdanje življenje, jo predstavlja kot sestavni del lajfstajla – a nikakor ne z negativnim prizvokom –, pri tem pa organizacijsko ostaja na visoko profesionalni ravni. Vsako leto so težko pričakovane tudi knjige, ki izidejo v Fabulini knjižni zbirki: ta je v slovenskem prostoru unikum, saj spaja kakovostno književnost – prevodi so delo izkušenih prevajalcev –, privlačno oblikovanje (za vizualno podobo zbirke in naslovnice zadnjih nekaj let skrbi Jernej Stritar za Pikto) in nizko ceno – posamezna knjiga stane le deset evrov. »To zbirko vidim kot največjo prednost Fabule, kajti v zelo dostopnih knjižnih izdajah slovenskim bralkam in bralcem ponuja vrhunce sodobne literarne produkcije,« pravi umetniška vodja Fabule, zgodovinarka, publicistka in urednica Manca G. Renko. »Knjige so tiste, ki ostajajo, in bistven gradnik festivala se mi zdi kakovostna knjižna zbirka, sploh če si lahko ljudje privoščijo izvod, ne da bi pri tem stiskali zobe zaradi cene knjige. ’Vrhunci’ v tem primeru ni le prazna fraza: knjige, ki bodo izšle letos, so res prelomne, so dela, o katerih se je v svetovnih medijih zadnja leta največ pisalo, kultni sodobni romani.« Letos bo založba Beletrina, organizatorka festivala, v tej zbirki izdala šest knjig, to so: Olga Bernharda Schlinka, Cigan, ampak najlepši Kristiana Novaka, Beckomberga. Oda moji družini Sare Stridsberg, Materinstvo Sheile Heti, Opraviti z Eddyjem Édouarda Louisa in Kar se nam ne dogaja Bettine Wilpert.

Letošnji vrhunci festivala

Festival s 17-letno tradicijo – prvič je bil izpeljan leta 2003 – že četrto leto vodi Manca G. Renko in za letošnji fokus prireditev na Fabuli je izbrala Igre moči. »Doslej se je tema fokusa vedno sestavila bolj ali manj organsko. Lansko, Zidovi med nami, je zaznamovala okrogla obletnica padca Berlinskega zidu, letos pa se je izkristalizirala na podlagi izbranih literarnih del. Ko sem z distance pogledala na vseh šest festivalskih knjig, je postalo jasno, da so položaji moči in nemoči tema, ki zaznamuje čisto vsa dela,« pravi. Gre za vprašanja ekonomske, spolne, čustvene, družbene, zemljepisne, etnične moči. Enakost je pogosto le navidezna: enake odločitve in izbire v resnici niso dovoljene vsem. »Razmišljala sem, kako se prebijamo skozi življenje, koliko bojev je treba izboriti, pomembnih, življenjskih, in minornih, vsakdanjih, ki pa, ko se nagrmadijo, niso nič manj utrujajoči,« nadaljuje Renkova. »Zanimivo je tudi razmišljati o položajih moči tam, kjer se na prvi pogled zdi, da jih ni, pa čeprav nas čisto vse zaznamujejo. Tak primer je denimo arhitektura. Komu je namenjena in kako?«

Knjige, ki bodo v Fabulini zbirki izšle letos, so prelomne: to so dela, o katerih se je v svetovnih medijih zadnja leta največ pisalo, kultni sodobni romani.

Materinstvo, roman kanadske avtorice Sheile Heti, ki bo v Cankarjevem domu nastopila 5. marca, se ukvarja z razmerji moči znotraj spola in enim temeljnih vprašanj v življenju vsake ženske: imeti otroka ali ne? Hetijeva je v tujini ena bolj izpostavljenih intelektualk, sloves si je pridobila že z romanom How Should a Person Be? (Kakšen naj bi bil človek?), o Materinstvu pa so se denimo razpisali Guardian, The New Yorker in The Paris Review. Slovenci verjetno najbolje poznamo Nemca Bernharda Schlinka, avtorja romana Bralec, po katerem je bil posnet velike pozornosti deležen film (Kate Winslet je za glavno žensko vlogo v njem dobila oskarja), ki bo 29. februarja odprl festival. Tokrat bomo v prevodu dobili njegov roman Olga o ženski, ki si ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja prizadeva za pravico do samoizpolnitve in ljubezni, čeprav njena doba in okoliščine temu nasprotujejo. Stari znanec slovenskega bralskega občinstva je tudi hrvaški pisatelj Kristian Novak. Njegov nagrajeni roman Črna mati zemla je bil pri nas zelo dobro sprejet, pa tudi predstavo po romanu Cigan, ampak najlepši, ki ga bo 2. marca predstavljal na Fabuli, smo lani v režiji Ivice Buljana in izvedbi HNK Drama Zagreb videli na odru Cankarjevega doma. Najbolj sveže ime med gosti je nemška pisateljica Bettina Wilpert (1989) – 8. marca bo nastopila v Pritličju –, ki je v romanu Kar se nam ne dogaja napisala zgodbo o posilstvu iz dveh perspektiv, žrtve in storilca. Anna in Jonas pripovedujeta isto zgodbo, le da Anna pravi, da je bila posiljena, Jonas pa, da je v spolni odnos privolila. Njuni prijatelji se morajo odločiti, komu verjeti, pri čemer pride do izraza to, da pogosteje verjamemo tistemu, kar bi radi, kot pa tistemu, kar je res.

Nekaj poslastic vsako leto ponudi tudi spremljevalni program Fabule: letos velja omeniti Moč in seks 3. marca v Pritličju, kjer bo Paulita Pappel, v Berlinu živeča režiserka in producentka neodvisnih pornografskih filmov, feministka in aktivistka, govorila o igrah moči, ki jih poznamo iz spolnosti, in vlogi žensk kot spolnih delavk. Na dan žena, 8. marca, bo na nedeljskem bolšjaku od desete ure mogoče najti knjižno stojnico Fabule in Ljubljane, Unescovega mesta literature, kjer bodo po posebnih cenah na voljo najboljše knjige avtoric, ki so jih v zadnjih letih izdale različne slovenske založbe, popoldne pa se bo mogoče udeležiti vodenega sprehoda po poteh avtoric v Ljubljani. Še pred uradnim začetkom Fabule bo Fabula pred Fabulo, teoretski del festivala, ki se bo letos osredotočal na mesta prihodnosti. Predavali bodo ameriška arhitektka, urbanistka in predavateljica na Univerzi Yale Keller Easterling, ki se ukvarja z javnim prostorom in vprašanjem, kako se v njem kažejo pozicije moči, ter Elvia Wilk in Simon Sellars, ki bosta spregovorila o povezavah med literarnimi in resničnimi utopijami, distopijami in atopijami.

Letošnji fokus festivala je Igre moči: ekonomske, spolne, čustvene, družbene, zemljepisne, etnične.

Oblikovanje programa ni mačji kašelj

Sedemnajst let trajanja je Fabuli omogočilo, da se razvija, nadgrajuje in odziva na družbene spremembe. »Vsako leto si želim še preseči pretekli festival, ga narediti zanimivega za širše, drugačno občinstvo, pa tudi tvegati, skušati spojiti nemogoče in imeti pred očmi obiskovalke in obiskovalce. Koga ne smemo spregledati? Katere so teme, ki nas izjemno zadevajo, a se hkrati o njih ne govori dovolj? Zdi se mi, da je festival dejansko vsako leto boljši, tudi zato, ker sem sama vsako leto bolj suverena v tem, kar delam,« pove Manca G. Renko. Fabulo, ki jo vsako leto spremlja približno 2000 ljudi, brezplačne vstopnice za najzanimivejše prireditve pa praviloma poidejo že vsaj kak teden prej, danes odlikujeta urbanost in aktualnost: v Ljubljano pripelje nekatere avtorice in avtorje, ki pri nas morda še niso tako znana imena, tudi zato, ker razen del, ki izidejo v Fabulini knjižni zbirki, nimamo prevodov njihovih besedil, a veljajo za obetavne ali celo vodilne na svetovni ravni (prejšnja leta sta bili takšni denimo Taiye Selasi in Rachel Cusk, letos Sheila Heti in Sara Stridsberg). »Fabula je festival Ljubljane kot sodobnega evropskega mesta, zato skušam oblikovati program, ki je mednarodno primerljiv in konkurenčen. To pomeni, da bi lahko vse festivalske goste in prireditve brez dodatnega pojasnjevanja le prestavili v drugo zahodnoevropsko mesto, denimo v Berlin, London ali Amsterdam – in program bi tudi tam deloval sodobno in urbano. Preseganje lokalnega okolja, lokalnih navad se mi zdi izjemno pomembno,« poudarja Manca G. Renko. »S takšnim programom je potem tudi lažje nagovoriti avtorice in avtorje, naj pridejo – prepoznavajo kakovost programa in zdi se jim pomembno, da v njem sodelujejo.« Oblikovanje programa z zvenečimi imeni vsekakor ni najpreprostejše, saj, kot pojasnjuje Renkova, je Slovenija dežela, ki se ji v žargonu šovbiznisa reče »grab & go«. »Velika imena praviloma ne hodijo v Ljubljano, ker bi jih zanimala ali ker bi tu posebej rada nastopila. Slovenski knjižni trg je tako majhen, da ne omogoča nikakršnega zaslužka od prodaje in tudi slave ne. Zato so cene, ki jih agenti postavljajo za nastop nekaterih avtoric in avtorjev v Ljubljani, veliko višje kot za nastop v New Yorku ali Londonu. Sem bi prišli le po denar. Takšni avtorice in avtorji me ne zanimajo. Seveda ima vsak pravico postavljati svojo ceno, a kot vodja festivala ne morem privoliti vanjo, ni literature, ki bi me prepričala, da je enourni nastop vreden več kot 20.000 evrov.«

Festival literature sveta: Fabula
Kdaj: 28. 2.–8. 3. 2020
Odprtje festivala: Literarni večer z Bernhardom Schlinkom 29. 2. 2020, Cankarjev dom