Boštjan Poklukar: »Obžalujem, da ljudje umirajo v Kolpi, tega si ne želim, a to je realnost«

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se med poldrugim letom mandata ni veliko oglašal. Pravi, da se to za notranjega ministra ne spodobi. Marsikdo je bil do njegove drže sumničav, predvsem, kar zadeva policijske postopke z migranti na meji. Kadar se je oglasil, je zgolj odločno zagotavljal, da slovenska policija deluje zakonito, strokovno in v skladu s pooblastili. To počne še danes, čeprav skozi stisnjene zobe vendarle priznava, da je država oziroma v njenem imenu policija na meji storila nekatere napake. Še vedno vztraja, da ni šlo za protizakonito ravnanje, pač pa za nejasnosti in nedoslednosti, ki pa so bile posledica odločitev njegove predhodnice Vesne Györkös Žnidar in vlade, katere članica je bila.

V javnosti slišimo različna mnenja, kdo sploh je begunec. Kdo so po vašem mnenju begunci, kdo so ljudje, ki so upravičeni do mednarodne zaščite? 

Izrazoslovje v Sloveniji je jasno. In Slovenija spoštuje vsakogar, ki izrazi željo po mednarodni zaščiti. Tudi če gre za ilegalnega migranta na meji.

Azilna politika se ustvarja na vašem ministrstvu. Kje in kako nastanejo odločitve, da so nekatere skupine ljudi, recimo državljani nekaterih držav, bolj upravičene do mednarodne zaščite, druge pa manj?

Ne drži, da bi za posamezne skupine ljudi ali državljanov veljali drugačni standardi, kot jih navaja zakon o mednarodni zaščiti. Za vsakega, ki izrazi namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, začnemo postopek na direktoratu za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo, uradniki postopek izpeljejo, in če je prošnja upravičena, ljudje mednarodno zaščito tudi dobijo. Če prošnja ni upravičena, je ne dobijo. Je pa res, da je bilo samo lani več kot 3800 vloženih prošenj in da je bil postopek večinoma prekinjen, ker ti ljudje odidejo naprej v ciljne države, saj ne želijo, da se azilni postopek v Sloveniji izpelje do konca. Ker si ne želijo mednarodne zaščite v Sloveniji, pač pa v drugi, ciljni državi. To je težava, ki jo obravnavamo v svetu ministrov za notranje zadeve, tudi novi evropski pakt želi te stvari urediti, vendar konkretnih rešitev še ni.

Ampak državljani Nemčije težje pričakujejo mednarodno zaščito v Sloveniji kot recimo državljani Sirije, kjer divja vojna. 

Vsak azilni postopek je individualen, del tega postopka je tudi pravno varstvo. Na koncu se izda odločba, ali je posameznik upravičen do mednarodne zaščite ali ne.

V mislih imam recimo položaj, ko ljudje iz Afganistana pri nas niso dobili azila, a potem se je nekaj spremenilo in so ga nekateri vendarle dobili. Ne boste rekli, da so prej iz Afganistana prihajali samo ljudje, ki niso bili upravičeni do azila, nenadoma pa so začeli prihajati predvsem takšni, ki so upravičeni? 

Saj prihajajo tudi Turki in drugi državljani, ki so lahko upravičeni do mednarodne zaščite, ne zgolj Afganistanci in Pakistanci. Med nezakonitimi migranti je bilo lani največ Alžircev, Maročanov, Afganistancev in Pakistancev. Iz teh držav prihaja tudi največ ljudi, ki so zaprosili za mednarodno zaščito. Slovenija spoštuje mednarodno zaščito. Takoj, ko policija izpelje varnostni in identifikacijski postopek in če kdo izrazi namero, da bo zaprosil za mednarodno zaščito, se izpelje ustrezen postopek na pristojnem direktoratu. Opažamo pa, da prihaja do zlorabe azilnih postopkov, saj ljudje potem nadaljujejo pot kot del sekundarnih migracij, odpravijo se proti ciljnim državam. Tiste, ki ne izrazijo namere za vložitev zahteve za mednarodno zaščito, vrnemo v Republiko Hrvaško. To je težava, ki je nima zgolj Slovenija, ampak se z njo spoprijemajo številne evropske države.

Čeprav doslej temu še nisem oporekal, ste sami večkrat dejali, da imajo vsi ljudje, ki pridejo do slovenske meje, enako pravico zaprositi za azil. Kaj pa 11 tisoč ljudi, ki ste jih lani vrnili na Hrvaško? Ko jih je policist vprašal, ali želijo zaprositi za azil, so preprosto rekli ne?

Vsak, ki izrazi namero zaprositi za mednarodno zaščito, je vključen v azilni postopek pred pristojnim direktoratom. Tistega, ki je ilegalno prestopil državno mejo, policija v skladu s sporazumom z Republiko Hrvaško v 72 urah vrne tja. Ta postopek velja že nekaj časa.

Pogosto sem slišal, da je treba te ljudi postreliti kar z mitraljezi, postaviti stražne stolpe in podobno, kar v normalno civilizirano okolje ne sodi.

Če torej tak, ilegalni migrant, kot mu pravite, zaprosi za azil, se azilni postopek izpelje in zaključi v nekaj dneh, ne pa v nekaj mesecih ali letih, kot je to v navadi? 

Poglejte, povečali smo število uradnikov, tako da imamo zdaj več zaposlenih v tem delu upravnega postopka. Dokler azilni postopek ni zaključen, ni odločbe. Ko je odločeno, pa obstajajo varne države, kamor je mogoče vračanje, in take, ki niso varne in vračanje tja ni mogoče. Zakon o mednarodni zaščiti Slovenija spoštuje. Navsezadnje pa sta v tem mandatu največja opozicijska stranka SDS in državni svet izkazala namero, da se zakon o mednarodni zaščiti spremeni v škodo prosilcev, a ga je koalicija ohranila takega, kot je.

Prav. Vrniva se k dvema tretjinama ljudi, ki pridejo na slovensko mejo, a jih preprosto vrnete na Hrvaško. 

Da, gre za ilegalni prehod meje, ljudje so prijeti na sami meji ali pa že v notranjosti države in govorimo o intenzivnem tihotapljenju čez mejo. Gre za organizirani kriminal, za ljudi, ki prevažajo te posameznike prek številnih držav po zahodnobalkanski migracijski poti. Slovenska policija pa je učinkovita in ljudi, ki jih prestreže na meji, vrne na Hrvaško. To policija dela humano, predvsem pa zakonito, strokovno in profesionalno.

K vsem tem vrnjenim ljudem se zagotovo še vrneva. A zdaj ste ravno uporabili besedo humano. Vse te ljudi vrnete hrvaški policiji. Tudi ona z njimi ravna humano, zakonito in strokovno? 

Kar zadeva hrvaško policijo … sem slovenski minister za notranje zadeve in ne želim in nočem ocenjevati njenega dela. Je pa Hrvaška članica Evropske unije tako kot Slovenija in na Hrvaškem veljajo enaki mehanizmi nadzora, saj gre za evropske standarde, zato verjamem, da ti mehanizmi kažejo, kako deluje hrvaška policija. Vem, kako deluje slovenska policija, in mehanizmi nadzora pri nas delujejo. Redni in izredni nadzori, ki smo jih opravili, kažejo, da ni bilo nezakonitosti v ravnanju slovenske policije na meji. Tega nam tuje, mednarodne humanitarne organizacije tudi ne očitajo. Slovenska policija deluje zakonito, strokovno in v skladu s pooblastili.

Nisem spraševal o zakonitosti dela slovenske policije, ampak hrvaške. Ste notranji minister in imate gotovo boljši pregled nad dejanskimi razmerami kot drugi. Imate podatke o telesnem, duševnem nasilju, krajah, uničevanju telefonov in druge osebne lastnine … 

To je vprašanje za hrvaškega notranjega ministra Davorja Božinovića.

Se strinjam. In prav dokaze, fotografije, zdravniška potrdila, pričevanja o zlorabah so Božinoviću pred dnevi predstavili evropski poslanci v evropskem parlamentu. Vi, ko vrnete človeka na Hrvaško, veste, kam ga vračate. Bi si želeli biti vrnjeni na Hrvaško, če bi bili na begu, glede na to, kar veste? 

Gre za suvereno, evropsko, sosednjo državo Hrvaško. Navsezadnje, pol Slovenije hodi tja na dopust. Ne vem, zakaj bi za Hrvaško veljali drugačni standardi, kot veljajo pri nas. Pri nas so nadzori nad delovanjem policije pokazali, da policija ne ravna nezakonito, da pa obstajajo nekatere nejasnosti, in te je policija odpravila v skladu z mojimi obveznimi usmeritvami. V postopkih jih je upoštevala in realizirala.

Je pa pred časom policijske postaje na meji obiskala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in dejala je, da očitkov o nezakonitem delovanju policije ni mogla potrditi, pa tudi ovreči ne.

Seveda, to je učinkovit način nadzora nad policijo. Ne samo nekdanja varuhinja Vlasta Nussdorfer, tudi sedanji varuh Peter Svetina obiskuje policijske postaje, in to skupaj s predstavniki nevladnih organizacij, in nas o tem redno obvešča. Če ugotovi kake nepravilnosti oziroma zadeve, za katere meni, da niso v redu, jih seveda tudi takoj odpravimo. Slovenska policija je najbolj nadzorovan organ v državi in sistem nadzora v policiji deluje, navsezadnje je bilo v zadnjem tednu pet policistov ob službo, ker so se na mejnih prehodih ukvarjali z nezakonitim ravnanjem. Mehanizmi nadzora v Republiki Sloveniji delujejo. Je pa res, da če mislite, da zadeve niso zakonite, je tudi medijski nadzor tisti, ki je zelo pomemben, in na ministrstvu za notranje zadeve in policiji ga upoštevamo.

Sami ste omenili nezakonito ravnanje policistov na meji, ki so v nasprotju z zakonom omogočali državljanom tretjih držav bivanje v Sloveniji. Ko se kaj takega zgodi, še težje verjamemo zagotovilom o zakonitosti ravnanja slovenske policije. 

Pomembno je, da mehanizmi nadzora delujejo, to skupino je policija odkrila sama z notranjim nadzorom in prepričan sem, da bomo na sodišču dobili ustrezen epilog.

Tedaj je varuhinja našla tudi primere, ko so ljudje sicer izrazili namero, da bodo zaprosili za azil, a so bili označeni za ljudi, ki si želijo v Nemčijo in Francijo in s tem za »ekonomske migrante«, in so bili vrnjeni na Hrvaško. 

Odkar sem na položaju ministra, vodi policijo generalna direktorica policije Tatjana Bobnar in za zdaj po vseh nadzorih ocenjujem, da slovenska policija deluje zakonito. Nepravilnosti, ki smo jih zaznali, smo odpravili. Odgovoren sem samo za svoj mandat, ta pa se izteka.

Nadzori nad delovanjem policije so pokazali, da policija ne ravna nezakonito, da pa obstajajo nekatere nejasnosti, ki jih je policija odpravila v skladu z mojimi obveznimi usmeritvami.

Vrniva se k ravnanju slovenske policije na meji. Zakaj prikrivate navodila za ravnanje policistov na meji, saj gre za humanitarno pravo, ne za preiskovalne ukrepe zoper najhujše storilce kaznivih dejanj? 

Glede na to, da je lani policija pr ijela 467 tihotapcev ilegalnih migrantov, govorimo o velikem poslu kriminalnih združb, ki je povezan z ogromnimi vsotami denarja. Nobena policija na svetu metod in tehnik dela ne razkazuje javnosti, tudi nevladnim organizacijam ne. V tem primeru je Amnesty International Slovenija zahteval, da razkrijemo operativne dokumente policije, kako slovenska policija varuje slovensko južno mejo, in presodili smo, da teh navodil ne bomo razkrivali. Zato smo šli na sodišče in upravno sodišče je upoštevalo mnenje policije ter zakrilo postopke, ki so vezani na samo policijsko delovanje. Je pa res, da je zahtevalo razkritje dela dokumentov. Že lani poleti smo izpeljali redni nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic na južni meji pri obravnavi ilegalnih migrantov. Ugotovili smo, da ni bilo nezakonitega ravnanja, smo pa prav tako ugotovili, da pravila delovanja mešanih policijskih patrulj s hrvaško policijo niso najnatančneje določena. Z obvezno usmeritvijo policiji sem zahteval natančnejšo opredelitev postopkov in policija je to storila. Tu ni sistemskih kršitev zakonodaje, govorimo o nekaterih nejasnostih, in te je policija odpravila. Moram še poudariti, da smo se v tem mandatu vsakih šest mesecev sestali z nevladnimi organizacijami, s katerimi ima ministrstvo za notranje zadeve sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Seznanili smo jih s težavami policije z ilegalnimi migracijami, navsezadnje moramo vedeti, da v Slovenijo prihajajo ljudje, za katere ne vemo, ali so tako imenovani borci Islamske države ali so ljudje, ki so prišli s trebuhom za kruhom. Policija in ministrstvo za notranje zadeve sta odgovorna za varnost Slovenije.

Katere so bile nepravilnosti, ki ste jih ugotovili in potem odpravili? 

Gre za ravnanje posameznih policistov v posameznih postopkih, najpogosteje za nedoslednost pri zapisovanju, včasih za nedoslednost pri samem postopku, predvsem nekateri postopki niso bili administrativno tako izpeljani, kot je treba. To smo odpravili. Nekatere nedoslednosti so bile predvsem v primerih, ko gre za večje skupine prijetih ljudi in izvedbo identifikacijskih postopkov. Moramo vedeti, da je policijski postopek večidel že digitaliziran, je pa še vedno dosti zapisovanja. Napake in nedoslednosti sproti odpravljamo.

Ko ravno omenjate večje skupine ljudi. Tu se pojavlja vzorec. Policija recimo prestreže kakih sto ljudi naenkrat, a prošnjo za azil vloži le kakih deset mladoletnih oseb, vsi drugi so vrnjeni na Hrvaško. Nenavadno, kajne? 

Res se to dogaja. Vsi ne želijo vložiti prošnje za mednarodno zaščito. Zakaj pa bi jo vložili, če je v tej državi nočejo. Zakaj je niso vložili že v Grčiji ali na Hrvaškem? Verjetno zato, ker jo želijo vložiti v ciljni državi, Franciji, Nemčiji. To je realen problem migrantske krize v Evropi.

Prej morda nisva povsem razjasnila številk. Torej več kot dve tretjini ljudi, ki pridejo do slovenske meje, ne želita vložiti prošnje za azil, ampak se raje vrneta na Hrvaško, potem pa te ljudi hrvaška policija vrne v BiH? 

Tako je, na Hrvaško vrnemo tiste, ki ne izrazijo namere o vložitvi prošnje za mednarodno zaščito. Vsi tisti, ki so tako namero izrazili, teh je bilo lani nekaj več kot 3800, pa so šli v azilni postopek. A večina azilni postopek zgolj zlorabi in v sklopu sekundarnih migracij odide naprej v Italijo ali kako drugo državo. Težava ilegalnih migracij je v tem, da se prošnje za mednarodno zaščito vlagajo v ciljnih državah. Slovenska policija spoštuje zakonodajo o mednarodni zaščiti. Če imate dokaze o nezakonitem ravnanju, jih predložite in bomo ukrepali. Doslej teh dokazov o prisilnem vračanju, na katero namigujete, še ni predložil nihče.

Nekaj dokazov o nezakonitem ravnanju policije ali nepravilnostih, kot jim pravite, pa vendarle je. Kako je prišlo do navodil policistom, da se, če človek izrazi namero, da bo zaprosil za azil, v navzočnosti slovenskih in hrvaških policistov, šteje, da jo želi vložiti na Hrvaškem? 

Ta navodila policiji so bila napisana v prejšnjem mandatu, leta 2018. Na ministrstvo sem prišel septembra tistega leta in v nekaj tednih po prihodu sem razrešil generalnega direktorja policije in za vršilko dolžnosti imenoval današnjo direktorico Tatjano Bobnar. Tedaj so nevladne organizacije trdile, da Slovenija v azilnih postopkih ne ravna humano, zakonito in strokovno, in zahtevali razkritje navodil policistom za ravnanje na meji. Gospa Bobnarjeva mi je pojasnila, da gre za navodila, ki jih je izdal prejšnji generalni direktor, in da bomo sprožili upravni spor, pa naj sodišče odloči, kaj moramo razkriti javnosti in kaj ne. Smo pa lani opravili redni nadzor nad tem, kako policija na južni meji spoštuje človekove pravice. Pri nadzoru so nadzorniki pristojnega direktorata ugotovili, da so v mešanih patruljah s hrvaško policijo pravila ravnanja nekoliko nejasna. Policiji smo dali navodila, da te nejasnosti odpravi. Z mojo obvezno usmeritvijo so bile nejasnosti v postopkih skupnih patrulj odpravljene.

Torej zdaj tudi slovenski policisti v mešanih patruljah sprejemajo prošnje za mednarodno zaščito in ljudi, ki zaprosijo za azil, ne vračajo več Hrvaški? 

Tako je.

Kaj je po vašem mnenju namen rezilne žice in ograje na meji? 

Oba se spomniva dogodkov iz leta 2015 in 2016, množice beguncev.

Mislim, da v Republiki Sloveniji ne bi smeli dovoliti, da kdorkoli opravlja naloge, ki so v izključni pristojnosti države, policije, vojske. Vse drugo je demagogija.

Spomnim se, da je šlo za organiziran konvoj beguncev, ki so šli skozi Slovenijo naprej proti severu Evrope. 

Šlo je za nenadzorovan prehod državne meje, zanj so se odločili ljudje, ki so prihajali iz Hrvaške na različnih koncih Slovenije. Policija in tudi civilna zaščita, ki je opravljala humanitarno delo, sta imeli ogromne težave vse te ljudi nekako centralizirati na mestih, kjer so bili tako imenovani sprejemni centri. Vlada se je v prejšnjem mandatu odločila, da na mejo s Hrvaško postavi začasno tehnično oviro. V tem mandatu je bila na predlog policije dopolnjena z dodatnimi 40 kilometri. Policija ugotavlja, da panelna ograja ne preprečuje ilegalnih prehodov, jih pa nekako usmerja, tako da imamo tam, kjer je začasna tehnična ovira, manj prehodov kot tam, kjer je ni. Po svoje je ta ograja učinkovita. Danes vemo, da je način dela kriminalnih združb tak, da gre za tihotapljenje. Na neki točki prestopijo mejo, kjer čakajo novi tihotapci, da bi jih odpeljali naprej. Če policija, ki je strokovni organ, zahteva, da se ograja dopolni na mestih, kjer so ilegalni prehodi pogosti, da bi se zagotovilo boljše in učinkovitejše delovanje policije, potem vlada to upošteva.

Je pa res, da je prav zaradi ograje in rezilne žice prehod meje vse nevarnejši. Zaradi tega se vsako leto v Kolpi utopi več kot deset ljudi.

To obžalujem.

Pa glede na odgovornost, ki jo, ker ste notranji minister, nosite, ob teh smrtih čutite kaj večjo bolečino kot povprečen državljan? 

Glejte, ljudje, ki prehodijo na tisoče in tisoče kilometrov, da pridejo iz izvorne države prek tranzitnih držav v ciljno državo, so pripravljeni storiti vse, da pridejo na cilj. Obžalujem, da ljudje umirajo, tega si ne želim, a to je realnost. Ljudje bodo pripravljeni priti čez vse ovire, tudi čez visoko Kolpo in njene tolmune, zato bo prihajalo tudi do smrti. Konfiguracija terena je včasih taka, da je neprehoden, in včasih je tudi Kolpa nevarna. Ne samo za ilegalne migrante, prav tako za vse turiste, ki jo obiskujejo. Navsezadnje sem lani tudi sam preživel dopust ob Kolpi. Med drugim zato, da sem od tam živečih ljudi slišal, kako gledajo na migracije.

Kaj pa ste slišali od tam živečih ljudi, ko ste jih povprašali za mnenje? 

Odzivi so bili različni. Nekatere ljudi je strah, se tega bojijo, čeprav se številni zavedajo, da je življenje ob Kolpi to vedno prinašalo, ilegalne prehode meje in druge tihotapske poti. Pogosto sem slišal tudi, da je treba te ljudi postreliti kar z mitraljezi, postaviti stražne stolpe in podobno, kar v normalno civilizirano okolje ne sodi. Marsikdo je dejal, da se migrantov ne boji. So tudi taki, ki so jim pripravljeni dati kos kruha, vodo in podobno, da se okrepčajo na poti. Razumeti je treba, da se včasih v teh krajih hiše in avtomobili niso zaklepali, zdaj pa se morajo, in da je tam zdaj ogromno slovenske policije in vojske, ki moti prebivalce v njihovem miru. Moteči so tudi preleti helikopterjev in letalnikov. Glede tega se trudimo najti rešitve, kako pomagati občinam, ki so najbolj na udaru zaradi ilegalnih migracij. Tu smo dosegli učinkovit dialog z župani in žal mi je, da zdaj vlada odhaja.

Ko ste omenili ob meji živeče ljudi, me zanima še nekaj. Policija in ministrstvo še vedno spodbujata ljudi, naj policiji sporočajo lokacijo migrantov, če jih opazijo? 

Drži.

Zakaj sta potem policija in ministrstvo brezkompromisno napadla nevladne organizacije, ki so počele točno to? Celo kazenske postopke ste sprožili zoper eno od nevladnih organizacij …

Tega nisem storil jaz.

To je res, vendarle pa je to storila država, ministrstvo, na čelu katerega ste. 

Ne bom komentiral ravnanja odgovornih v prejšnjem mandatu. Tedaj je policija ocenjevala, da pravno-informacijski center nevladnih organizacij svojih aktivnosti ne izvaja v skladu z zakonom. O tem je obvestila državno tožilstvo, to pa ji je pojasnilo, da je ravnanje nevladne organizacije v skladu z zakonom ter humanitarnimi in prostovoljskimi načeli. Menim, da mora policija sankcionirati vsako nezakonito ravnanje, kadar ga zazna. V tem primeru pač ni šlo za nezakonito ravnanje.

Pomoč pri obvladovanju migracij ponujajo tudi nekakšne paravojaške enote, vaške straže, varde. Kako vidite njihove aktivnosti? 

Tu pa gre za nezakonito ravnanje. Ve se, kdo nadzoruje državno mejo, to je lahko le policija, ki na južni meji deluje ob podpori slovenske vojske. Posamezniki in skupine, katerih namen je izvajati naloge, ki so v izključni pristojnosti države, delujejo protizakonito. Recimo tako imenovana Štajerska varda, ki je organizirana na način, podoben organizaciji policije in vojske, z uniformami, oznakami, formacijo, postroji, linijo poveljevanja … Policija je tožilstvo obvestila o nezakonitem ravnanju, a tožilstvo je ocenilo, da ne gre za kazniva dejanja. Po veljavnem zakonu o javnem redu in miru mora recimo priti do vznemirjenja ljudi, da lahko policija ukrepa zoper takšne združbe. Dodatna težava je, ker se ljudje, ki zagotovo so vznemirjeni, nočejo izpostavljati, tudi iz strahu pred povračilnimi ukrepi takšnih uniformiranih enot. Na ministrstvu za notranje zadeve smo se tega lotili s spremembo zakonodaje in jo prek vlade poslali v državni zbor. Želeli smo si nujnega postopka, a za to politične volje v državnem zboru ni bilo in zdaj teče redni postopek za sprejetje zakonodaje. Policija trenutno nima učinkovitega orodja za ukrepanje zoper varde. Mislim, da v Republiki Sloveniji ne bi smeli dovoliti, da kdorkoli opravlja naloge, ki so v izključni pristojnosti države. Vse drugo je demagogija.

Medtem pa varde pripravljajo postroje pred uradom predsednika države in njihovi člani v uniformah odidejo k njemu na sprejem. Policija vse to le opazuje od strani.

Policija ni ukrepala, ker očitno ni bilo izpolnjenega elementa, ki ga zahteva zakon, torej vznemirjenja javnosti. Zakaj so vardo sprejeli v uradu predsednika republike, pa je vprašanje zanje, ne za ministra za notranje zadeve.

Če bi že veljala nova zakonodaja, bi policija takšen vdor k najvišjemu izvoljenemu predstavniku ljudstva preprečila? 

Da, šlo bi za prekršek, saj bi bilo takšno početje varde samodejno prekršek, ne da se sprašujemo, ali in kdo vse je bil zaradi tega početja vznemirjen.

Prav. Kaj boste počeli, ko ne boste več minister? 

Vrnil se bom na ministrstvo za obrambo, od koder sem prišel. Z izgubo ministrske službe nimam nikakršnih težav.

Ste član stranke premiera v odstopu Marjana Šarca. Številne člane vlade je predsednik vlade z odstopom presenetil, vas tudi? 

Kdor pozna Marjana Šarca, ve, da je oseba, polna presenečenj.

V politiki ste sicer še novi, vanjo ste vstopili šele pred zadnjimi volitvami. Vam je žal, da ste šli v politiko?

Nikoli. Ker sem šel v politiko s predsednikom Liste Marjana Šarca, Marjanom Šarcem.

Tistega, ki je ilegalno prestopil državno mejo, policija v skladu s sporazumom z Republiko Hrvaško v 72 urah vrne tja.

Boste šli z njim spet na volitve, ko bodo razpisane?

Da. Sem trden člen Liste Marjana Šarca. In govoriti o tem, da ta stranka razpada, je neumno. Očitno nas ne poznate dobro, Lista Marjana Šarca je trdna stranka.

Nič nisem rekel o razpadanju stranke. 

To se zdaj govori po političnih kuloarjih. Namensko in zlonamerno se to plasira v javnost. Želeli smo dobro delati, narediti kako spremembo in vsaj, kar se ministrstva za notranje zadeve tiče, lahko rečem, da smo v letu in pol vse tisto, kar smo imeli v načrtu, govorim o vladi in o stranki, izpolnili. Mislim na okrepitev delovanja policije, boljši materialni status policista in boljšo opremljenost policije. Na to sem ponosen in ponosen sem, da policijo prvič v zgodovini vodi ženska. Zdaj pa počakajmo, ali se bo oblikovala nova politična večina ali bomo odšli na predčasne volitve. Če volitve bodo, sem prepričan, da bo Lista Marjana Šarca s predsednikom vlade na čelu tudi tokrat presenetila.

V vlado z Janezom Janšo ne greste?

Če ste slišali našega predsednika, se bo to lahko zgodilo kvečjemu po letu 2040, ko njega in pa tudi mene gotovo ne bo več v politiki.

Še tole mi povejte. Na intervju smo čakali skoraj pol leta. Potem pa je potrditev zanj prišla uro po odstopu predsednika vlade. Ne verjamemo, da je šlo za naključje. 

Mislim, da večina ljudi, ki so kdaj dali intervju za Mladino, tega ni storila iz propagandnih razlogov. Ker po mojem prepričanju niste propagandni medij, pač pa ostro nastavljate ogledalo in tako je že vso zgodovino delovanja vašega tednika. Če ima kdo kaj povedati, naj to pove v intervjuju, če ne, naj bo tiho. Biti notranji minister pomeni po eni strani biti trd in neizprosen zagovornik represivnega aparata, po drugi pa razumeti duha časa in okolje, v katerem živimo. Mojih medijskih nastopov zato ni bilo veliko. Bili so, kadar je bilo to potrebno. Če je minister za notranje zadeve vseskozi v javnosti, daje vtis izrednih razmer. Če se minister za notranje zadeve oglasi, je bodisi v državi kaj hudo narobe ali pa mora kaj povedati, da državljanke in državljane pomiri. Tega vodila sem se držal.