Uredništvo

 |  Kultura

Pretresljive Mušičeve risbe iz koncentracijskega taborišča Dachau

Originalne risbe, ki jih je Mušič risal v taborišču, so večinoma nastale v času, ko so taboriščniki čakali na prevoz

Zoran Mušič: Risba iz Dachau, 1945, iz zbirke Moderne galerije

Zoran Mušič: Risba iz Dachau, 1945, iz zbirke Moderne galerije

V Moderni galeriji v Ljubljani bodo 27. februarja ob 19.00 odprli razstavo Zorana Mušiča z naslovom Obsojeni na upanje – risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki bo na ogled v sklopu stalne razstave umetnosti 20. stoletja. Zbirko 23 risb je 20. julija 2016 v arhivu na tržaškem sedežu Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI-ANPI) povsem naključno našel tržaški zgodovinar in raziskovalec Franco Cecotti, še eno Mušičevo risbo iz taborišča pa so odkrili v arhivu Deželnega inštituta za zgodovino odporništva Furlanije - Julijske krajine v Trstu. Kustos razstave: Marko Jenko.

Risbe so bile prvič predstavljene leta 2018 v tržaškem muzeju Revoltella na razstavi z naslovom Zoran Mušič, osteklenele oči. Ceccotti je v mapi Risbe taborišče Dachau odkril 23 risb, narisanih s svinčnikom, črnilom, ali pa črnilom, pomešanim v vodo. Najprej je mislil, da gre za anonimne risbe, nato pa je videl podpis ter letnico 1945 in spoznal, da gre za Mušičeva dela. Prepoznal je tudi motiv - dachauske umirajoče trpine in mrliče, ki so bili podlaga za Mušičev kasnejši grafični in slikarski ciklus Nismo poslednji.

Na razstavi v Moderni galeriji jih spremljajo še dachauske risbe iz Slovenije in ožji izbor del na papirju iz cikla Nismo poslednji... iz javnih in zasebnih zbirk v Sloveniji in Italiji. Celoto spremljajo odlomki iz pričevanj preživelih iz nacističnih taborišč in tistih, ki so jih osvobajali. Razstava je posvečena Erichu Fischerju. Pričevanje o njegovem življenju v Auschwitzu prav tako spremlja razstavljena Mušičeva dela.

Zoran Mušič (1909-2005) je večino svojega zrelega življenja preživel med Benetkami in Parizom. Svoje motive je ves čas navezoval na Kras in na kraške prizore. Zanimanje evropske javnosti je pritegnil z upodabljanjem konjičkov, svetovno prepoznavnost pa je dosegel s ciklom Nismo poslednji. Znane so tudi njegove vedute Benetk ter starostni avtoportreti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.