Filmi o alpinizmu in plezanju

Štirinajsta edicija Festivala gorniškega filma bo ponudila 37 filmov iz 20 držav

Med 24. februarjem in 1. marcem bo v Ljubljani, Domžalah, Celju, Radovljici in Slovenski Bistrici potekal 14. Festival gorniškega filma, ki v tekmovalnem programu prinaša kar 37 filmov iz 20 držav v štirih kategorijah: alpinizem, plezanje, gorska narava in kultura ter gore, šport in avantura. Rdeča nit letošnjega gorniškega praznika v dolini so celovečerni filmi, vsebinsko prednjačijo filmi o gorski kulturi in naravi, pečat bodo dodale ženske, protagonistke v več filmih, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji alpinističnih, plezalnih in popotniških zgodb - tako v filmih kot na predavanjih Jima Doninija, Jere Musič, Davida Debeljaka, Milana Romiha in Tomaža Jakofčiča ter spominskem večeru prvih himalajskih odprav

Letošnji festival bo 24. februarja v Cankarjevem domu odprl celovečerec Sladki rekviem, ki skozi zgodbo glavne junakinje Dolkar ganljivo in dramatično predstavlja usodo tibetanskih beguncev. Na ogled bo še pet celovečernih filmov, že nagrajenih na gorniških festivalih v tujini. Film Teža vode navdihuje z zgodbo Erika Weihenmayerja (sicer prvega slepega človeka na Everestu) in njegovega kajakaškega spusta po Grand Canyonu, dokumentarec Klavir v Zanskar odstira svet na robu sprememb skozi prizmo uglaševalca klavirjev, ki dobi naročilo za dostavo sto let starega klavirja iz Londona v odmaknjeno himalajsko vas, alpinistični film Zadnja gora predstavi poljsko odpravo na zadnjega himalajskega velikana, ki pozimi ostaja nepreplezan - K2, in odmevno reševanje na sosednjem Nanga Parbatu, Sanjska dežela oriše pobeg iz civilizacije v majhno leseno kolibo v norveških gorah, film Čolite pa navduši z zgodbo bolivijskih gospodinj, ki prestopijo meje tradicionalnega življenja žensk v Andih in se odločijo povzpeti na Aconcaguo, najvišjo goro Južne Amerike.

qZr-YCx07_M

Poleg Sladkega rekviema in Čolit so ženske protagonistke v več filmih, tudi v srednjemetražnih Ani, nune iz Yaqen Gara z utripom velikega budističnega naselja v vzhodnem Tibetu in Hčere Karakoruma, v katerem na poti proti vrhu spremljamo prvo generacijo bodočih gorskih vodnic v osrčju Karakoruma. Kratki film Isabella spregovori o vzponu prve ženske na Mont Blanc leta 1876 (igra jo nemška alpinistka Ines Papert, v njem nastopa tudi slovenski alpinist Luka Lindič), Visoka šola predstavlja izjemen podvig vzhajajoče zvezde plezanja Nine Williams, Daleč stran pa prvenstveni ženski vzpon v odročnih kitajskih gorah.

Na svoj račun bodo seveda prišli tudi ljubitelji plezanja in alpinizma. V filmu Projekt Patan se v družbi belgijskih, francoskih in argentinskih alpinistov, ki posrečeno združujejo raziskovanje, glasbo in zabavo, preselimo v neraziskano gorovje v Pakistanu, film Slepo plezanje prinaša zgodbo slepega plezalca Jesseja Duftona, pustolovščina Changabang – včeraj in danes je odlična priložnost za razmislek, zakaj se ljudje izpostavljamo nevarnostim v gorah, Cona smrti: Nanga Parbat je film o edinstveni odpravi Rusov in Italijana, ki želijo brez kisika osvojiti Nanga Parbat in odsmučati z vrha, v filmu Vrv pa si nekdanja soplezalca Muhamed Gafić in Željko Rudan, navezana na skupno vrv, zaupata najgloblje misli o vojni in vztrajanju.

Na ogled bodo tudi trije filmi slovenskih ustvarjalcev: Smučanje po ognjenem obroču Mihe Deisingerja in Ivice Kostelića, zgodba o štirih prijateljih, ki se podajo na smučarsko pustolovščino daleč v osrčje Islandije, Latok 1 Urške Pribošič, v katerem spremljamo slovensko-britansko navezo Aleša Česna, Luke Stražarja in Toma Livingstona pri vzponu v severnem ostenju karakorumskega sedemtisočaka, za katerega so prejeli tudi zlati cepin, ter Edspedicija o 24-urnem podvigu Eduarda Žalarja od podvodnega do zimskega Triglava.

Filme bo ocenjevala mednarodna strokovna žirija: režiserka in novinarka Vida Valenčič, filmski ustvarjalec in fotograf Rožle Bregar ter nekdanji predsednik Ameriškega alpinističnega kluba in alpinist Jim Donini.

V spremljevalnem programu bo mogoče ob arhivskih posnetkih in v družbi takratnih akterjev podoživeti slovensko oranje himalajske ledine Od Trisula do Anapurn na prvih jugoslovanskih alpinističnih odpravah (JAHO) Trisul (1960), Kangbačen (1965) in Anapurna II in IV (1969), si ogledati Kino koncert, neme filme z živo glasbo, ter spoznati slovensko šolo za nepalske gorske vodnike v Manangu.