Elli H. Radinger: Modrost starih psov

+ + + + +

Povsem logična poteza, da avtorica uspešnico Modrost volkov nadaljuje z modrostjo psov.

Tudi tu zadene ob rob človeških pričakovanj, saj namesto klasičnega odnosa lastnika, ki betežno žival umakne s sveta z evtanazijo, pokaže na pasjo starost kot priložnost za spremembo samega sebe. Počasnosti, gluhosti in togosti ne gre jemati le kot hendikepa, ampak kot izziv – zakaj ne bi sledili ritmu zverinice in tudi lastnega življenja umaknili izpod diktature hitrosti e-pošte in prilepljanja na svetleče high-tech škatlice?

Če po eni strani knjiga jemlje pasje starce kot učbenik, kako preoblikovati sebe, pa po drugi prikazuje avtoričin odnos z domačo ljubljenko. Ne kot pri Thomasu Mannu, ki v romanu Gospod in pes izrisuje dve ločeni eksistenci, ki bivata tovariško vsaka zase, ampak kot vzajemno skrb in veselje. In prizadevanje, da ga raztegne čim dlje z miselnimi izzivi in gibanjem, s pomočjo fizioterapevtke, homeopatinje, protibolečinskih tabletk, z ortopedskim ležiščem in celo z invalidskim vozičkom za pse. Denar tu ni vprašanje, navsezadnje veterinarji po svetu na leto zaslužijo po dve milijardi z zdravljenjem psov.

Bo torej pisateljica in raziskovalka vztrajala v zvezi, čakajoč na naravni konec? Ne, v agoniji pokliče veterinarko in doživi še poslednji dve uri slovesa, nato pa se prepusti fazi žalovanja. Nikoli več? - Nak, kmalu vstopi v življenje nova pasja prijateljica.

Odlična knjiga o idealnem odnosu, ki enako srčno vztraja vse do smrti. Povsem drugačnem kot s partnerjem, od katerega se po nekaj letih loči zaradi različnosti značajev.