Serije, ki jih morate videti, dokler imate še čas

Tiger King
Eric Goode & Rebecca Chaiklin
Netflix
Epidemiologi, virologi in mikrobiologi pravijo, da vse več pandemičnih virusov preskakuje z živali na človeka, toda ko boste gledali tole sijajno, povsem novo dokumentarno serijo (sedem epizod), se boste vprašali: lahko z živali na človeka preskoči tudi norost – ali pa je norost le nekaj, kar je že v človeku, tako da mora priti le še žival, ki jo bo aktivirala? V tem primeru je to nekaj sto tigrov in drugih “velikih mačk”, ki jih v svojem privatnem oklahomskem živalskem vrtu razkazuje Joe Exotic, alias “Tiger King”, odpiljeni, bizarni, kičasti, ekshibicionistični pistolero, pevec in predsedniški kandidat. Joe izgleda tako, kot bi padel iz najhujšega stereotipa, a ni edini – liki, ki obdajajo njegovo pompozno, separatistično, mizoginično “vesolje”, bi lahko napolnili stotine šovov Jerryja Springerja. A ko Joe naleti na reality check, na Carole Baskin, aktivistko, fanatično varuhinjo mačk, velikih in malih, ki začne ogrožati njegovo “podjetje” (lansira kampanjo za zaprtje njegovega zooja), najame poklicnega morilca ...

Kapitalizem temelji na umoru. In tale doku je popolna študija kapitalističnega nihilizma – pod dežnikom vseh teh ekscentričnosti se razteza brutalna ilegalna trgovina z eksotičnimi živalmi. Neki Joejevi uslužbenki tiger odgrizne roko – nič hudega, pravi. Ko ji zdravniki rečejo, da bi rekonstrukcija njene roke trajala dve leti, odvrne: “Potem pa mi jo raje amputirajte!” Kar tudi storijo. V bolnišnici ostane le sedem dni. Bolniške ni. Show must go on! Kapitalizem se ne sme ustaviti. Aja? A brez skrbi, to je šele začetek – čaka vas res hladen dan v peklu. Približno tako hladen kot v adiktivnih italijanskih serijah Suburra (Netflix) in Gomorra (Netflix), ki povsem jasno pokažeta, da je kriminal organiziran kot korporacije in da tako kot zagonska podjetja obstajajo tudi zagonski kriminalci. In če boste po vsem tem še vedno mislili, da kapitalizem ne temelji na umoru, si poglejte serijo Ozark (Netflix), ki ne pušča nobenega dvoma, da je kapitalizem boj za golo preživetje.

The Leftovers
Damon Lindelof & Tom Perrotta
HBO Go
Tale serija sicer ni povsem nova, saj je vzletela “davnega” leta 2014 (tri sezone, druga boljša od prve, tretja pa še boljša), toda zdi se, kot da so jo posneli včeraj, nekaj tednov po izbruhu koronavirusa, le da tu globalnega kaosa ne povzroči koronavirus, temveč “Nenadni odhod” – 140 milijonov ljudi preprosto izgine. Nenadoma odidejo. Brez sledu. Brez naslova. Brez pojasnila. Ni jih več. Ker smo tudi zdajle ravno sredi globalnega “Nenadnega odhoda”, se lahko povsem upravičeno sprašujemo: se bodo tudi po našem “Nenadnem odhodu” pojavili mesijanski, haremski, šarlatanski, fašistoidni kulti, klani, varde in sekte, ki bodo obsedli ljudi? Bo tudi našemu “Nenadnemu odhodu” sledil masiven, množičen posttravmatski stres? Bodo tudi našemu “Nenadnemu odhodu” sledili novi in novi kaosi in panike? Bo tudi po našem “Nenadnem odhodu” vrnitev k staremu nemogoča? Bo tudi po našem “Nenadnem odhodu” ljudi prežgal občutek krivde, ker so preživeli? Bo tudi našemu “Nenadnemu odhodu” sledila družbena erozija? Bo tudi naš “Nenadni odhod” raztrgal družine? Ali tudi po našem “Nenadnem odhodu” ljudje ne bodo imeli časa za žalovanje, ker bo moral kapitalizem takoj na polno steči naprej? Bo tudi naš “Nenadni odhod” izgledal kot jebeni izbris? Ali tudi nas čaka skok v neznano? Če hočete užiti še nekaj drugih vidikov “nenadnega odhoda”, si poglejte bodisi miniserijo Picnic at Hanging Rock (Amazon), v kateri na valentinovo leta 1900 pri avstralskem Hanging Rocku skrivnostno izgine skupina deklet in njihovih učiteljic (rimejk Weirove klasike iz leta 1975), francosko serijo Les revenants (Netflix), v kateri se mrtvi vrnejo iz grobov in se skušajo vključiti nazaj v življenje, ali pa enosezonsko serijo FlashForward (Amazon), v kateri 6. oktobra 2009 vsi ljudje tega sveta za dve minuti in sedemnajst sekund izgubijo zavest in pri tem “vidijo”, kako bi lahko njihovo življenje izgledalo 29. aprila 2010. Bi! Bo? Kaj če jih 29. aprila 2010 čaka le nova izguba zavesti, nova zatemnitev – nov izbris? Tako kot 29. aprila 2020?

Ófærð
Baltasar Kormákur
Amazon
Obtičali smo v karanteni, samoizolaciji – ja, ostali smo ujeti. Nekaj takega se zgodi prebivalcem islandskega mesteca v tejle seriji (Ujeti) – strašni snežni vihar jih odreže od ostalega sveta. Nihče ne more ven, nihče ne more noter. A to še ni vse: v fjordu za nameček najdejo še truplo. Nič hudega – se bodo v času totalne karantene lahko vsaj kratkočasili z ugibanjem, kdo je morilec. Namesto da bi se igrali “človek-ne-jezi-se”. Če pa hočete vedeti, kaj lahko totalno osami malo mesto, ki je obdano z gostim, neskončnim, labirintnim gozdom in v katerem ljudje skrivnostno umirajo, si poglejte francosko serijo Zone Blanche (Netflix).

Kingdom
Kim Seong–hun & Kim Eun–hee
Netflix
Virusi so vseh vrst – in najpogosteje je zadnja leta udaril virus, ki je sprožil apokaliptične zombije. Tale serija – korejska, pikantno brutalna, čudovito kostumska, postavljena v 16. stoletje – se spomni nanj, pri čemer zombijsko mitologijo ustvari na novo, s tem pa redefinira tudi boj za preživetje. Kot da serija The Walking Dead (Netflix) ne obstaja. Še bolj pa vas utegne prestrašiti danska serija The Rain (Netflix), v kateri se izkaže, da je ta, ki sproža apokaliptični virus, dež. Voda! Ne smeš se zmočiti! Ne smeš si umivati rok! Konec sveta! Priznajte – na to še niste pomislili.

The Plot Against America
David Simon & Ed Burns
HBO
Tale miniserija, ki je ravno dobro stekla (ko to pišem, so prikazali šele prvo izmed šestih epizod), je posneta po romanu Philipa Rotha, ponuja pa scenarij alternativne zgodovine: kaj bi se zgodilo, če leta 1940 ameriški predsednik ne bi postal Franklin D. Roosevelt, temveč Charles Lindbergh, nekdanji čezatlantski pilot, antisemit in Hitlerjev simpatizer? Tole: s Hitlerjem bi podpisal pakt o nenapadanju, ameriške Jude bi začel demonizirati, demokracijo pa bi fašiziral. Poanta ni le: kako malo je treba, da demokracija presahne! Ampak: ni demokracije, ki bi bila imuna na fašizem! Zato ji je treba gledati pod prste. O tem, koliko je fašizem imun na demokracijo, pa se lahko prepričate v miniseriji The Man in the High Castle (Amazon), v kateri II. svetovno vojno dobijo nacisti, ki so še vedno na oblasti. Pri nas jih je vse polno, ki skušajo “dokazati”, da je to res.

Babylon Berlin
Tom Tykwer
Netflix
Tole “najdražjo nemško serijo v zgodovini”, postavljeno v leto 1929, omenjam le zato, ker jo morate videti ali pa obnoviti, če se hočete prepričati, kaj običajno sledi babilonskim, dekadentnim, “weimarskim” dobam – ljudstvo, ki mora izbrati med revolucijo ali fašizmom. Običajno izbere fašizem. Nič, obdobja, v katerih uživamo (obdobja seksa & jazza), so čas, ko populisti nabirajo kondicijo in energijo. Fašisti nikoli ne padejo z neba.

3%
Cesar Charlone
Netflix
Kot veste, se utapljamo v ekonomski neenakosti. Menda rekordni. In ko bo te viralne krize konec, se bo ekonomska neenakost še poglobila. Kako bi to lahko izgledalo, pokaže tale brazilska serija, v kateri finančne elite živijo na rajskem otoku, vsi ostali pa vgetu. Toda obstaja upanje: tisti iz geta se lahko prebijejo v raj, če se prebijejo skozi “Proces”, ki jim postavlja težke, zahtevne, mučne naloge. Tri odstotke najvišje uvrščenih vzamejo na rajski otok – vidite, če si rentnik, če se rodiš v bogati družini, ti skozi “Proces” ni treba. Če se ne rodiš v raju, moraš vse ostale le izriniti ali ogoljufati, pa prideš tja. To lepo dopolni španska serija Elite (Netflix), v kateri na elitno šolo spustijo le tri proletarske otroke. Kar elite doživljajo kot umor. V vseh smislih. Če zakašljaš, si sumljiv.

Okkupert
Camilla Strøm Henriksen, Erik Skjoldbjærg & Gunnar Vikene
Netflix Ko bo tele krize konec in ko bodo zlagoma prišle parlamentarne volitve, lahko pričakujemo zmago zelenih – pač stranka, ki nas bo zaščitila pred podnebnimi spremembami, virusi in drugimi naravnimi ujmami. Kaj se zgodi, ko na oblast nenadoma – in šokantno – pridejo zeleni, pa pokaže tale norveška serija (Okupacija), ki jo je koncipiral Jo Nesbø‘ in v kateri zeleni po osvojitvi oblasti ustavijo črpanje nafte, da bi Evropi zagotovili prehod v brezogljično družbo. Toda Evropska unija – sile kontinuitete, sile ogljičnega statusa quo – pošljejo Ruse, ki okupirajo norveške naftne ploščadi in Norveško. Vse skupaj izgleda sicer distopično, a vendar tako realistično, da si rečete – če nas je že virus tako ustavil, kako nas bo šele podnebni kolaps? Lahko si torej le želimo, da bi nafto čim prej zamenjal “thorit”, kajti nuklearka ni alternativa – ne pozabite namreč, da je v briljantni seriji Dark (Netflix), v kateri v nekem nemškem mestecu izginjajo otroci, ključ “časovni stroj”, ki ždi natanko pod distopično nuklearko.

Russian Doll
Natasha Lyonne, Leslye Headland & Amy Poehler
Netflix
Nadia (Natasha Lyonne), frfrava in skrokana luftarka, na svoji rojstnodnevni zabavi umre – in se zbudi. In spet umre in se spet zbudi. In spet umre in se spet zbudi. In spet umre in se spet zbudi. In spet umre in se spet zbudi. In potem najde nekoga, ki prav tako stalno umira in se znova prebuja. Končno ima nekoga, s katerim lahko umira. Tale serija, kompulzivno gledljiva, ustvarjena za eksanje, je popolna metafora našega iskanja vse izvirnejših načinov umiranja, naših prizadevanj, da bi namesto nas umrl nekdo drug, kozmičnih konsekvenc naše nezrelosti, naše neskončne žurke in našega mita o brezmejni rasti, našega življenja v ogledalu, naših pretvarjanj, da obstaja prihodnost, in našega sizifovskega iskanja izhoda iz ponavljanja istega dne.