Nicolas Jaar: Cenizas

+ + + +

Morda je imel newyorški čudežni deček čilskega rodu projekt Cenizas na zalogi za primerno priložnost, morda gre le za piarovski spin, morda pa celo za pravo naključje, a njegova nova plošča je eden od rezultatov načrtne in disciplinirane samoizolacije. Strogo disciplinirane, saj gre za del večjega načrta: Nicolas Jaar je nehal piti alkohol in jesti meso, odrekel se je kofeinu in nikotinu in se je – to je ključno – umaknil v samoto, da bi ustvarjal. Metoda odrekanja razvadam, meglilcem razuma in čustev, ja, tudi odrekanja ambiciji. S tem se je hotel prebiti do ustvarjanja »čiste glasbe«. Na srečo je kmalu ugotovil, da le ne gre tako preprosto, saj ga je v osamljenosti negativnost začela samo še bolj nažirati. V tem procesu samoizpraševanja in strogih prehranskih omejitev je nastal njegov najdrznejši album doslej, Cenizas.

Jaar velja za enega bolj raziskovalnih izvajalcev trendovske elektronike. Njegove prve izdaje, avtorske in pozornosti deležni editi, so bile usmerjene na plesišče, a je hitro zavil drugam: od peturnih improviziranih nastopov v galerijah do neuradne glasbe za sovjetski art film s konca šestdesetih let in čisto uradne glasbe za z zlato palmo nagrajeni film Dheepan. Potrebo po kolektivnem delu najpogosteje zadovolji kot polovica tandema Darkstar, po ustvarjanju plesne muzike pa pod psevdonimom Against All Logic. Prav s tem nazivom je letos že izdal eno ploščo in sedaj sledi še njegov tretji s pravim imenom podpisani album.

Cenizas predstavi radikalno pretanjeno, tiho in temačno glasbo. Žanrsko je z načinom dela in pristopom k zvoku, ki pogosto zaideta v polje elektroakustike, še najbližje šoli ambientale. Plošča je seštevek nepregledne množice zvočnih fragmentov pritajenih melodij neverjetnega nabora instrumentov in zvočnih izvorov. Jaar želi, da bi bila ta mračna muzika tudi zdravilna, da gre v »obe smeri hkrati«: v smer destrukcije in zdravljenja. Nadaljuje, da je glavni navdih za to novo, ne le ploščo, ampak ustvarjalno obdobje, plošča Crescent Johna Coltrana.

Ena glavnih Jaarovih odlik je nedvomno občutek za potrpežljivo, komaj opazno grajenje. V preteklosti ga je demonstriral predvsem s prepoznavnimi editi, pa tudi remiksi. Prav ta odlika, ta veščina je tu spet na delu, saj je glavna posebnost albuma Cenizas to, da zna »zvočni arhitekt« nišne eksote v polju popularnega, kot sta kategoriji elektroakustične glasbe in fragmentirane ambientale, zgnesti v nezahtevno poslušalsko izkušnjo, ki ni poseben izziv, s čimer jo približa širšemu poslušalstvu. A pozor, to mu uspe z metodičnim zlaganjem koščkov, s patološko pozornostjo za prav vsak drobec zvoka brez cenenih ali predvidljivih trikov hitro zapomljivih vokalov ali melodij, ki sežejo do srca. No, skoraj brez.