Robert Lustig: Oprani možgani

+ + + + +

Delo propagande? Ne, cena iskanja užitkov.

Ameriški profesor endokrinologije, tudi avtor »Mastne laži« o pogubnosti sladkorja (UMco, 2013), se sprašuje, zakaj je toliko ljudi nesrečnih. Najprej razlikuje med konceptoma užitka in sreče oziroma zadovoljstva – slednja sta povezana s človekovo aktivnostjo, prvi pa je dandanes povezan predvsem z industrijo užitkov. Ta povzroča paradoks: dopaminskemu navalu sledi zmanjšanje delovanja dopaminskih receptorjev, zatorej je treba še več odmerkov vzburjenja, kronična stimulacija nevronov pa pripelje do odmrtja možganskih celic. In na voljo imamo droge, Facebook, e-pošto, videoigrice, sploh tehnologijo, industrijsko prehrano, viagro, prozac, doping, alkohol, kavo itd.

Če k temu dodamo še slog prehranjevanja in negibanja, se znajdemo v družbi, kjer mrgoli kroničnih bolezni, od debelosti, visokega pritiska, sladkorne bolezni, kapi do raka, demence, depresije, a ne le pri starih, temveč že pri najmlajših. Avtor z biokemičnimi raziskavami dokazuje, da se začenja življenjska doba skrajševati, vmes pa pokaže na akterja, kot sta farmacevtska industrija in zdravstvene zavarovalnice, ki bogatijo na račun razmaha bolezni. Zanje je ideal posla – človek, ki je vseskozi bolan.

Lustig seveda poišče tudi rešitve, pri katerih izhaja iz tega, da je najboljša imunost biti zadovoljen v svojem početju, saj potem ne boš iskal kompenzacij v ponudbi industrije užitkov. Iz statističnih študij denimo izlušči, da so verniki bolj zadovoljni ljudje, a ne zaradi klečanja in vere, temveč zavoljo vključitve v skupnost in močnega čustvenega povezovanja med seboj.

Telesna aktivnost, druženje in vivo, delo, ki osmišlja, tovariška podpora, veselje do premagovanja težav in kuhanje biohrane so po njegovih raziskavah iskane skrivnosti zadovoljnega bivanja. Užitki so hipna stanja, zadovoljstvo pa je dolgotrajno.