Štream, podpora ogroženi sceni

Ker občinstvo in izvajalci hrepenijo po glasbenih dogodkih, smo v zadnjem času priče številnim izvirnim alternativam: nekateri klubi v Berlinu te dni že odpirajo vrata, a obiskovalcem je ples strogo prepovedan. Drugod po Nemčiji poročajo o drive-in rejvih, na katerih hardstyle didžeji vrtijo polnim parkiriščem, občinstvo pa se na sick drope odziva z usklajenim hupanjem. Prihaja tudi do virtualnih koncertnih spektaklov jutrišnjega dne, kakršen je bil osupljivi koncert ameriškega raperja Travisa Scotta, ki je za mlade igričarje nastopal v spletni računalniški streljačini Fortnite. A daleč najpogostejši pristop do koncertiranja v času samoizolacije je spletno prenašanje nastopov v živo: splet je po eni strani preplavljen z izrazito intimnimi, domačnimi nastopi, po drugi strani pa se pojavlja čedalje več organiziranih, profesionalno izvedenih prenosov skrbno kuriranih koncertov. Pri nas je to v svojih studiih sprva začel izvajati radio Val 202, Kino Šiška pa te dni v »podporo ogroženi glasbeni sceni« s ciklom virtualnih koncertov Štream skuša pravo koncertno izkušnjo ponuditi tudi v digitalnem svetu.

Družabna omrežja so se kmalu po pozivu k umiku v domače karantene izkazala kot teren, na katerem lahko glasbeniki tudi v samoizolaciji počnejo to, kar jim gre najbolje od rok, in spletni prenosi nastopov so v nekaj dneh preplavili naše newsfeede. Ogromno karantenskih koncertov – tudi teh, ki so jih izvajali najvišje profilirani izvajalci – je zaznamovala DIY (»naredi-sam«) izvedba, kar je dvorezen meč. Tehnična izvedba je pogosto pešala in zato kakovost slike in zvoka nastopov ni ravno bogatila, po drugi strani pa je lahko vzdušje teh nastopov neprimerljivo intimnejše kot koncerti v velikih dvoranah, saj jih glasbeniki pogosto izvajajo kar doma: namesto da bi bili povzdignjeni na velike odre, kot običajni ljudje sedijo v domačnem okolju, včasih obkroženi s člani družine ali domačimi živalmi, prav tako pa se v premorih med skladbami sporazumevajo z občinstvom in prisluhnejo glasbenim željam.

Kino Šiška je po vzoru ruskega festivala Moscow Music Week, bratskega festivala ljubljanskega Menta, zagnal projekt Štream, ki »temelji na želji, da bi neopisljivo izkušnjo glasbenega dogodka v živo predrugačili v digitaliziran format ter hkrati podprli tako nastopajoče kot promotorje«.

Kino Šiška s koncertnim ciklom Štream skuša vsaj delno reševati stisko glasbenikov: nastopajoče kljub temu, da občinstvo koncerte spremlja brezplačno, finančno podpre s honorarjem.

»Klasična« izkušnja spletnega pretakanja koncertov je postajala nekoliko nadležna, saj so bila družabna omrežja s spletnimi pretoki nastopov izrazito prenasičena, a Kino Šiška je spletne prenose koncertov ponesel na višjo raven: koncertno intimo in spletno interaktivnost »klasičnih« prenosov je združil z vrhunsko tehnično izvedbo in hkrati – kar je bistveno – finančno podprl izbrane izvajalce, ki so v času koronakrize pogosto brez kakršnegakoli prihodka. Nastope zaznamuje svež kontrast med polnopravnim koncertnim spektaklom – nastopi, podkrepljeni z lightshowom in laserji, potekajo v Katedrali, na velikem odru Kina Šiška – in izrazito intimo, saj obiskovalci koncerte spremljajo z domačega kavča. Prav tako je velik poudarek na interaktivni razsežnosti: izvajalci svoje nastope razdelijo v sklope, med katerimi so premori, namenjeni dialogu med nastopajočimi, občinstvom in povezovalko dogodkov Dominiko Mašo Kozar. Tisti, ki nastope spremljajo prek aplikacije za videokonference Zoom, se lahko vključujejo v – včasih bolj, včasih manj awkward – debate z nastopajočimi, sodelujejo v žrebu za promocijsko robo in podobno. V dvorani Kina Šiška so obiskovalci Zoom dogodka v obliki digitalnega mozaika obrazov projicirani na platnu, ki je postavljen nasproti odra. Tako nastopajoči nimajo občutka, da igrajo sami sebi, čeprav nekateri pravijo, da je občutek nastopanja na Štreamu vseeno bolj podoben tonski vaji kot pravemu koncertu.

Štream je zagnal kamniški rap trojec Matter, ki so ga gostili krovni organizatorji virtualnega koncertnega cikla, ekipa Kina Šiška. Večina ostalih koncertov poteka v sodelovanju z raznimi promotorji oziroma organizacijskimi kolektivi ali ustanovami, se pravi z rednimi sodelavci koncertnega prizorišča, ki tudi sicer sooblikujejo njegov program. Tako je Radio Študent v sklopu praznovanja svoje 51. obletnice delovanja gostil avantgardni art rock trojec Svojat, varovance Založbe Radia Študent ZARŠ, ki jih je Matjaž Manček, programski vodja Kina Šiška in pobudnik cikla Štream, ob promocijski objavi posnetka koncerta priporočal oboževalcem Captaina Beefhearta, Buldožerjev in »drugih čudnih živali«. Sledil je koncert, ki ga je kuriral promotorski dvojec Dirty Skunks. Ta že osemnajst let skrbi za gostovanja najrazličnejših, pretežno kitarskih izvajalcev; od začetkov svojega delovanja jih je gostil že prek sedemsto. Za Štream je izbral grosupeljske trash metalce Eruption, ki so Zoom obiskovalce pretresli z značilno težkokategornimi rifi in osupljivimi bobnarskimi rafali. Sledil je koncert, ki ga je kurirala ekipa festivala Druga godba, ki bi letos – če ji pandemija ne bi prekrižala načrtov – priljubljeni festival izvajala že šestintridesetič. Ta vsako leto gosti virtuozne glasbenike z vseh koncev sveta, ki površno padejo pod oznako »world music« ali »etno«. Druga godba je gostila trojec Jimmy Barka Experience, enega izmed svojih lokalnih favoritov, ki je v lokalnem in tudi širšem glasbenem prostoru izjemna formacija: izkušena didžeja Bakto in Borja – sicer tudi Mladinin glasbeni kritik – s hitrostnim božanjem gramofonskih plošč in spretnim premetavanjem obskurnih semplov skupaj z enim naših najbolj nadarjenih bobnarjev Marjanom Stanićem ustvarjata organiziran kaos, ki v svojem eklekticizmu sovpada z barvito programsko vizijo Druge godbe. Izbira izvajalcev pa je bila posrečena tudi zato, ker je nastop trojca še toliko bolj osupljiv, ko lahko njegovim članom iz prve vrste gledamo pod hitre prste. Pretekli torek je na Štreamu pod okriljem Sonice, festivala elektronske glasbe in tranzitorne umetnosti, nastopal mednarodno čislani trojec Širom – njegova dela so opevali denimo The Guardian, BBC in The Wire –, ki »ustvarja imaginarne svetovne godbe, razpete med široko polje ljudskih zvenov, mističen minimalizem in sodobne rokovske meditacije«. Dva dni pozneje je v organizaciji festivala Jazz Cerkno nastopala novonastala zasedba Oholo!, ki jo sestavljajo »nekateri najvidnejši slovenski predstavniki jazza ter improvizirane in eksperimentalne glasbe« in je prejšnji teden izdala svoj izjemni prvenec Mnogobolje.

Že seznam dosedanjih izvajalcev priča o skrbnem jagodnem izboru nastopajočih na Štreamu, čeprav smo pravzaprav šele na polovici cikla Šiškinih virtualnih koncertov: naslednji teden bo nastopil prleški rock kvartet Dežurni krivci, založba KAPA pa bo gostila postpankovski trojec Nina Bulatovix, od katerega lahko pričakujemo razmeroma svež repertoar, ki so ga lani predstavili v Kranju na ogrevanju odra za avantgardno ameriško zasedbo Xiu Xiu. Teden za tem bo društvo Kataman gostilo N’toka, mladi didžejski kolektiv Nimaš izbire bo gostil postpankovski dvojec Balans in »slovansko gangsta geisha pop« pevko Kuklo, veselimo pa se lahko tudi postmetalske sludge lobotomije izpod rok izjemnih The Canyon Observer ter nastopa mlade zasedbe Pijammies, ki bo s preigravanjem fuzije jazza in funka zaključila koncertni cikel Štream. Vmes se bosta na Štreamu zgodila tudi polfinalna večera Špil lige, »prve lige dijaških bendov«.

Kino Šiška je spletne prenose koncertov ponesel na višjo raven.

Čeprav je temeljni namen spletnih prenosov koncertov predvsem ohranjanje stika s feni in tudi spodbujanje občinstva, naj ostane doma, je razlog pogosto tudi v zbiranju sredstev: včasih v dobrodelne namene, pogosto pa izvajalci prispevke zbirajo zato, ker je glasbena panoga v času krize zaradi prepovedi množičnega zbiranja med bolj podhranjenimi. Koncertna prizorišča so zaprla svoja vrata in neodvisni glasbeniki čedalje bolj životarijo. Slednje je težava, ki jo Kino Šiška s koncertnim ciklom Štream skuša vsaj delno reševati: nastopajoče kljub temu, da občinstvo koncerte spremlja brezplačno, finančno podpre s honorarjem. Ta sicer ni sanjski, a je vsekakor mnogo bolj dobrodošel kot turistični vavčer v višini dvestotih evrov, ki ga bodo samozaposleni v kulturi od vlade prejeli kot del kompenzacije za koronsko pomlad brez prihodka. A honorar bo prejela le peščica glasbenikov, ki je bila izbrana v crème de la crème selekcijo Štreama, pa tudi ta verjetno še dolgo ne bo prejela drugega plačila za žive nastope.

Spletni prenosi koncertov, četudi podprti s simboličnim honorarjem ali pa opremljeni z gumbom za prostovoljno donacijo, so zgolj zasilna rešitev in nikakor niso trajnosten model: če želi glasbeni sektor ponovno zadihati, bomo morali najti način, kako čim prej odpreti vrata koncertnih prizorišč oziroma omogočiti vsaj koncerte na prostem. Simon Kardum, direktor Kina Šiška, ki socialno distanciranje razume »kot poskus oblasti, da se prepoveduje kakršnekoli stike in javna zbiranja«, se je v ponedeljkovi oddaji Studio City vprašal: »Ali bo umetnost preživela in ali bo preživel umetnik?«, in prišel do sklepa, da »umetnost brez fizičnega obiska ne bo nikoli obstala«. Sedemintrideset kulturnih ustanov, včlanjenih v združenje KUDUS, je te dni ministru za kulturo Vasku Simonitiju poslalo poziv za ponovno odprtje koncertnih in drugih dvoran, ki vključuje tudi predloge smernic za postopen ponovni zagon kulturno-umetniških dogodkov. Če ne bo šlo drugače, bomo po vzoru nemških rejverjev prireditve obiskovali v avtomobilih in hupali ob ritmih hardstyle bangerjev.