Rudi Beiser: Drevesa in ljudje

+ + + +

Skrivno življenje dreves (Wohlleben) razkriva tajne bivanja dreves, Naše drevesne vrste (Brus) predstavljajo gozdarsko-botanični vidik, Narava zdravi in popravi (Williams) prinaša globalne napotke ozdravljenja z obiskovanjem gozdov, nemški docent fitoterapije pa osvetli zdravilno moč lubja, listov, popkov, smole, sokov in plodov različnih drevesnih vrst.

Opisuje nezamisljive jedi, kot so špinača iz javorja, kostanjeva juha, žirov pesto s šampinjoni ali masleni namaz iz brezovih listov, potem zdravilne tinkture, čaje, sirupe, eterična olja, likerje, oljna mazila etc. Knjiga sicer nima šarma, s katerim potegne v branje Wohlleben, a to nadomešča s sprehodi po mitskih verovanjih starih ljudstev in s kulturno zgodovino dreves. Denimo o kostanju, ki je bil hrana za reveže do prihoda krompirja, ali o srednjem veku, v katerem so zdesetkali gozdove na tretjino, saj je na porabi lesa temeljilo železarstvo, steklarstvo, jasno ogrevanje, izdelava ladij, orodja in orožja, gradbeništvo in gozdna paša domačih živali; gozdove je dokončne pogube rešila šele kuga, ki je pobrala tretjino prebivalstva. Avtor se dotakne tudi uničujoče ledene dobe pred 115 tisoč leti, ki je skoraj v celoti pogubila evropske gozdove, potem pa se je 7000 let pr. n. št. razširila leska, za njo trepetlika, jerebika, smreka in breza, tisoč let za njimi hrast, lipa in brest, po novem tisočletju še javor, jesen, topol in jelša, tako da se je potem v antiki Cezar na bojnem pohodu znašel sredi neskončnih gozdov in doživetje opisal: V Germaniji ni nikogar, ki bi lahko dejal, da je prišel do konca gozda, ali slišal, kje se začne.

Seveda pa mora bralec sploh prepoznati različna drevesa, kar je v dobi, ko otroci poznajo več znamk avtomobilov kot drevesnih vrst, že težko prehoden izziv.