»Če si zgolj poslušen del črede, ne gledaš v nebo«

IZJAVA DNEVA

"Samo tam, kjer ohranjajo javno podporo gledališču – med drugim recimo v Nemčiji, Avstriji, Švici ali državah nekdanjega vzhodnega bloka – ima to še vedno umetniško težo. Vloga države je pri tem pomembna tudi v nekem drugem pogledu: potreba po umetnosti namreč ni nekaj, s čimer se kar že rodiš, treba jo je privzgojiti, enako kot sposobnost empatije. To je torej potreba, ki se jo oblikuje skozi kulturno usmeritev neke družbe, z zavestno odločitvijo za ohranjanje določene civilizacijske ravni. Kajti družba brez umetnosti je barbarska."

"Človeška družba se je razvijala samo takrat, ko je bilo dovoljeno misliti dlje in drugače, onkraj ustaljenih okvirjev; kajti samo na ta način lahko segamo po zvezdah, v dobesednem in prenesenem pomenu."

"Če pa si zgolj poslušen del črede, ne gledaš v nebo; takrat v resnici potrebuješ le zabavo, nekakšno razvedrilo, s katerim se pač zamotiš, da od besa ne podivjaš. Enačiti ustvarjalnost s tolažbo za ljudstvo je nizkotno. Umetnost ni pomirjevalo."

(Mateja Koležnik, gledališka režiserka, o tem, da relevantno gledališče lahko nastaja zgolj takrat, ko ima ustrezno podporo oblasti; v intervjuju za Dnevnikov Objektiv)