Run the Jewels: RTJ4

+ + + + +

Dvojec ostrega ameriškega rapa Run the Jewels je eden manj pričakovanih podtaknjencev v milje širšega popa. Festivalska stalnica in ljubljenec glasbene kritike je tudi eden redkih izrazito političnih akterjev tega prostora. Kdo bi si bil mislil, da bosta eden najpronicljivejših producentov zadnjih dveh desetletij, nekoč prvak samostojnega newyorškega podtalja El-P, in eden manj vpadljivih zaslužnežev za vzpon Atlante na vrh raperske igre Killer Mike prodrla do same srčike srednjetoka.

Četrti album naveze, ki ga je ponovno navrgla zastonj, je še očitneje kot tisti pred njim plod izobraževanja v šoli »zidu hrušča«, katere začetne udarce po ušesih nekako lociramo v delu produkcijske ekipe The Bomb Squad iz osemdesetih let. Le da El-P manj plasti, podlage precej bolj izčisti, spolira. Občutek nedvoumnega obrata nazaj ostaja, to je potrdil tudi sam v nekem intervjuju, ko je rekel, da je tokrat podlage prepojil z duhom ključnega, zlatega obdobja hiphopa, torej z duhom devetdesetih let. A brez posnemanja. RTJ4 je glasen in neposreden skupek bangerjev, eksplozij in rafalov – v finišu je sodoben, bobni neizprosno udrihajo, številni zvočni detajli so postavljeni lucidno, na ravno pravem mestu.

El-P in Mike ponovno drug drugemu krijeta hrbet, si prebrisano skačeta v besedo in se dopolnjujeta z izrazito različnim lotevanjem rapanja. El-P je tehnično ohlapnejši, manj premišljen v neprestanem bahaštvu in manj političen. Mike je natančen, tako kot so izčiščene podlage, so tudi njegove rime, brez odvečnih floskul ali slabih štosov.

RTJ4 je soundtrack ameriške sedanjosti, v kateri se množice ponovno zgrinjajo na ulice. Na albumu pljuvata: »Look at all these slave masters posin’ on yo’ dollar« in »And you so numb you watch the cops choke out a man like me, And ’til my voice goes from a shriek to whisper, ’I can’t breathe’.« Odločitev, da album, ki se ves čas ukvarja s sistemom represije, rasizma, policijske brutalnosti ..., katerega namen je ohranjanje neenakosti, izdasta prav zdaj, pandemiji navkljub, se je izkazala kot popoln tajming, saj je izšel le teden po umoru Georgea Floyda. A ob pravem času bi prišel tudi mesec, dva, tri prej ali kasneje. Policijsko nasilje in rasizem sta del ameriškega vsakdanjika in kljub sedanjim protestom se poraja vprašanje, ali se bo (brez revolucije) sploh kaj bistveno spremenilo. Prav te dni je v Mikovi Atlanti policija ubila črnca zaradi incidenta, ki se je začel s tem, da je ta zaspal v avtu in tako zaprl dovoz ponudniku hitro pripravljene hrane. Policijsko veselje do streljanja v času vstaj ne pojenja.

RTJ4 je necenzuriran, včasih temačen, retorično brezhiben in na nekaterih mestih duhovit pok glasbene spremljave »ugrabitve tanka, ki ga zapelješ v obljudeno nakupovalno središče«. »Ampak po tem plešeš.« Rap, ki seže onstran svojega zvestega občinstva.