Čistke na Javni agenciji za knjigo

Za razrešitvijo Slavka Pregla in Vesne Horžen očitno zopet želja po odstavitvi direktorice

Pred nekaj tedni smo pisali, da namerava ministrstvo za kulturo predčasno razrešiti dva člana sveta Javne agencije za knjigo (JAK), pisatelja, urednika in založnika Slavka Pregla ter predsednico Združenja slovenskih splošnih knjižnic Vesno Horžen. Oba sta bila medtem tudi zares razrešena, zamenjala pa ju bosta Mateja Komel Snoj in Mitja Čander.

Marsikdo se je spraševal, zakaj bi ministrstvu sploh prišla na misel menjava dobrega kadra – ne nazadnje je bil Slavko Pregl prvi direktor Javne agencije za knjigo. Toda očitno je vzrok drugje: želja po zamenjavi trenutne direktorice Javne agencije za knjigo, Renate Zamida.

Tako je v izjavi za Dnevnik po razrešitvi dejala Horženova, ki je izrečeno potrdila tudi za Mladino. Med drugim je bila razrešena, ker naj bi, tako ministrstvo, kot članica sveta JAK »nevestno in pristransko ravnala« ter »ravnala v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika«. Vendar pa razlogi, zaradi katerih jo je ministrstvo odstavilo, po njenem niso bistveni. »Gre za namen in cilj, ki bo s to razrešitvijo dosežen. S tem namreč direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida v svetu nima več podpore,« pravi.

Enako meni Pregl, ki je situacijo pojasnil kronološko. »Že jeseni 2019 je postajalo jasno, da direktorica Renata Zamida ni povšeči nekaterim krogom, ki bi za svoje delo želeli dobiti več javnega denarja, ona pa temu ni sledila. Prihaja kohezijski denar za nastop Slovenije na knjižnih sejmih v Bologni in Frankfurtu in ni nujno, da bi direktorica pomagala pri delitvi tako, kot si želi kakšen lobi. Treba je bilo najti poti, da jo odpokličejo. Prva priložnost se je pojavila, ko ni pravočasno sprejela strategije JAK za naslednje petletno obdobje, in to je po zakonu razlog za odpoklic. A če bi jo ministrstvo odpoklicalo, bi moralo zaradi istega razloga odpoklicati več deset direktorjev institucij v državi, saj ravno tako niso sprejeli strategije v roku. Prišlo je do pritiskov, naj jo odpokliče svet Javne agencije za knjigo, ki pa je to na tajnem glasovanju zavrnil,« začne razlago Pregl.

Naslednja priložnost se je ponudila, ko je moral svet v predpisanem roku potrditi poslovno in finančno poročilo JAK za leto 2019. Trije člani so bili po Preglovih besedah odsotni, ker so želeli doseči nesklepčnost seje, vendar niso vedeli, da bo član sveta, ki je bil tisti čas na dopustu, na seji sodeloval prek avdio povezave. Članov je bilo tako dovolj in potrebni sklepi so bili sprejeti. Na dnevnem redu je bila pozneje tudi domnevno nezakonita oddaja prostorov Javne agencije za knjigo: založba Goga naj bi v teh prostorih, ki jih JAK ni potreboval, uredila knjigarno in kavarno. »Ministrstvo je na JAK napotilo proračunskega inšpektorja, ki je v sklepnem delu poročila napisal, da do posla ni prišlo in da v zvezi s knjiženjem nepravilnosti niso bile ugotovljene. Jaz pa bi moral v zvezi s tem ne-poslom kot dober gospodar vseeno ugotoviti nezakonito delo direktorice,« nadaljuje Pregl.

Vse to mu zdaj očita ministrstvo, kar pa je, kot pravi Pregl, »ovito v množico pravniških floskul in mestoma osebnih žalitev«. »Ministru sem v odzivu napisal, da sem bil presenečen in žalosten, ko sem prejel to pisanje. Človeško in intelektualno spodobno bi bilo, če bi napisal, da me ne mara v svetu, ker se najini pogledi na založništvo razhajajo do te mere, da ne bova mogla sodelovati. In bi mirno odšel. A ker je velel napisati dolgo pisarijo, sem nanjo enako dolgo odgovoril, očitke zavrnil in bom odziv tudi objavil.« Objavila naj bi ga revija za književnost Sodobnost.