Sinonimi

Politika identitete.

Po pariških ulicah maršira mladenič – odločno, silovito, po malem manično, celo panično, z nahrbtnikom, kot vojak, ki se je izgubil. Na levem bregu Sene vstopi v krasno, starinsko stavbo, ki ni njegova, najde “skriti” ključ, ki ni njegov, odklene stanovanje, ki ni njegovo (in ki je povsem prazno oz. neopremljeno, ja, skrajni minimalizem), vstopi vanj, se sleče do golega, zleze v kad in se začne tuširati. Potem se mu zdi, da nekdo vlamlja v sosednje stanovanje – steče tja, gol in fizičen in možat in napet in napadalen, vedno pripravljen ( ja, njegovo telo je orožje!), a se vrne, ugotovi, da so ga pokradli, leže v kad in omaga. Ni ravno udobno, a tega je očitno vajen. Končno je našel vojno, v kateri lahko “pade”.

Naslednje jutro ga zbudita soseda, mlada “buržuja”, bogata in seksi in inertna, pisatelj (Quentin Dolmaire) in glasbenica (Louise Chevillotte), hipsterska antivojaka, ki iščeta nekoga (svojega mučenca, svojega outsiderja ipd.), da bi ga lahko oblekla v svoja draga oblačila, svoj denar in svoj iPhone. Ime mu je Yoav (Tom Mercier), prišel – no, imigriral, pribežal – pa je iz Izraela, saj je prepričan, da ne sodi tja, kjer je bil vojak (in je – vsaj sodeč po grotesknih flešbekih – počel reči, ki jih bo razkrilo nadaljevanje Valčka z Baširjem, če ga bo Ari Folman kdaj posnel), temveč sem, v Pariz (liberté, égalité, fraternité), kjer je upravičen do preporoda, do novega državljanstva, do novega življenja, do nove identitete. Izrael, ki ga je militariziral, razglaša za vse najslabše (in za Izrael najde res veliko sinonimov – “grd”, “obscen”, “zlovešč”, “podel” ipd.). Postati hoče Francoz – in pozabiti na materni jezik. Izraelsko-francoski slovar je njegov Talmud, trezor sinonimov. Identiteta je pekel, o tem ni dvoma, njegova še toliko bolj, ker je vojna – skovana v državi nacionalne varnosti. Zato jo hoče na vsak način in za vsako ceno zamenjati, toda ne izkaže se le, da je zamenjava identitete prav tako peklenska, ampak tudi, da so vse identitete v nekem smislu vojne in da te nobena ne osvobodi – vse so visoko intenzivni produkti nasilja, bojev, represije, konfliktov, protislovij, obsedenosti, črno-belih binarnosti, nacionalnih patologij, šovinizma, nestrpnosti in marseljez.

Yoav, antiturist, zver v deželi umetnosti in kulture, reimaginirani Hektor, ki francoske besede ponavlja kot Terminator in ki se zaveda, da ni nič nasilnejšega od besed (nasilje je vgrajeno vanje), počne vse mogoče (priložnostno dela na izraelski ambasadi) in nemogoče (pozira kot goli model s prstom v anusu, s čimer alegorizira palestinsko-izraelski konflikt), kot da bi hotel poudariti pogubnost in pornificiranost identitetnih politik. Sinonimi so polemična novovalovska Polnoč v Parizu v času identitetnih politik, globalnih selitev in begunskih kriz. (Kinodvor)