Alojz Cindrič: Ljubljanski izobraženci skozi čas

+ + + +

Medtem ko se je slavila stoletnica ljubljanske univerze, je sociolog in zgodovinar opisal sedemstoletno odhajanje Ljubljančanov na študij po evropskih univerzah.

Projekt, ki presega pregledovanje objavljenih knjig, avtor se je namreč v iskanju neverjetnega poglabljal v univerzitetne in druge arhive. Tako je prišel na sled Rudolfu iz Ljubljane, ki je bil leta 1289 med slušatelji univerze v Bologni. V delu se vrstijo seznami študentov v Tübingenu, Padovi in predvsem na Dunaju tja do začetka prve svetovne vojne. Partijsko zgodovinopisje je nacionalno zgodovino predstavljalo kot obdobje kmetov in rokodelcev, Cindrič pa je povsem konsekventno za izobraženstvo štel tudi plemiče in klerike. Njegov prikaz ima stalno socialno noto, tako so bili na Dunaju revni oproščeni plačevanja taks že leta 1413, nekaj stoletij kasneje pa so ljubljanski škofje začeli podpirati tamkajšnji kolegij, v katerem so bivali kranjski študenti. Kako močna je bila univerzitetna sla že v 19. stoletju, govori podatek, da jih je v dobrem stoletju doktoriralo kar 152. Pomenljivo je poglavje o inštrukcijah in drugih delih, s katerimi so študenti reševali osebni proračun, posebej izstopa bodoči velemojster Milan Vidmar, ki je v študentskih dneh služil spodobne vsote z igranjem šaha v elitni dunajski kavarni Café Central; avtor mimogrede pokaže še duh časa, ko zabeleži, da je ta imela na voljo 235 časopisov.

Izziv bodočim študijem so kratke biografije, Andreja iz Ljubljane iz 15. stoletja, Janeza Schönlebna dve stoletji kasneje etc. Ko pa bi primerjali seznam ljubljanskih izobražencev s seznamom imen ljubljanskih ulic, bi ugotovili, da je Ljubljana mesto s kratkim spominom.