Koncert za tri tisoč lončnic

Po dolgi in mučni bitki je epidemijo koronavirusne bolezni zdaj tudi Španija uspešno zajezila vsaj toliko, da se je v nedeljo svet tam začel ponovno vrteti. Z vračanjem predkoronskega načina življenja v Barcelono je v ponedeljek vrata odprla tudi znamenita operna hiša Gran Teatre del Liceu, prva pokoronska prireditev, uvertura v novo sezono, pa ni bila namenjena ljudem, temveč lončnicam.

Na rdeče žametne sedeže v parterju, na pozlačene balkone in v razkošne lože so namestili 2292 sobnih rastlin, od fikusov do palm, te pa so »prisluhnile« godalni skupini UceLi Quartet. Glasbeniki so rastlinam odigrali skladbo Cristantemi, delo Giacoma Puccinija, največjega italijanskega opernega skladatelja po Verdiju.

Performans – katerega smisel naj bi bil spodbujanje razmisleka o človekovem odnosu do narave – je plod sodelovanja med madridskim umetnikom Eugeniem Ampudio in galerijo sodobne umetnosti Max Estrella. Organizatorji dogodka so s tem dejanjem želeli ponuditi drugačno perspektivo ponovnega odprtja kulturnih ustanov – »perspektivo, ki nas zbliža z nečim tako ključnim, kot je naš odnos do narave«.

Služba za odnose z javnostjo ene največjih in najznamenitejših opernih ustanov na svetu je sporočila, da »jo veseli izjemno simbolno dejanje, ki poudarja pomen umetnosti, glasbe in narave in je uvod v vrnitev k naši dejavnosti«.

Prireditev je bila hkrati tudi poklon španskim zdravstvenim delavcem, v katerih avtorji performansa vidijo narodne junake. Rastline, ki so jih na koncert, za katerega so mediji pokazali veliko zanimanja, pripeljali iz okoliških rastlinjakov, so organizatorji po prireditvi simbolično podarili zdravnikom in bolničarjem, ki so zadnje tri mesece reševali življenja »na najtežavnejši fronti v bitki, kakršne naše generacije prej še niso videle«.

Ob koncertu za lončnice se postavlja vprašanje, ki je že od šestdesetih let prejšnjega stoletja predmet številnih raziskav: ali rastline slišijo oziroma ali glasba vpliva na njihovo rast? Čeprav seveda nimajo specifičnih organov, s katerimi bi zvokom zares prisluhnile, raziskave kažejo, da lahko nekatere rastline prek vibracij listov zaznavajo zvok grozečih rastlinojedcev. Z drugimi poskusi, opravljenimi v sedemdesetih letih, so raziskovali, kako različni žanri glasbe vplivajo na rast rastlinja. Izbira Puccinijeve skladbe v barcelonski operi je bila verjetno prava: Dorothy Retallack je z znano raziskavo Zvoki glasbe in rastline ugotovila, da jazz in klasika na rastline vplivata blagodejno, od rock glasbe pa se obrnejo in se nanjo odzovejo, kot bi jih premočno zalili. Kljub temu je bilo občinstvo očitno preveč zeleno, da bi cenilo Puccinijevo mojstrovino, saj se je nastop končal brez ploskanja.