Mladinin plonklistek za še več poletnega branja

Poletje je na vrhuncu, knjig pa k sreči – drugače od lokacij, kamor je mogoče odpotovati na oddih – še ni zmanjkalo. Da se ne bi izgubili v poplavi novih izidov, vam skupaj z uveljavljenimi imeni iz kulture lajšamo odločanje za poletno branje. Tokrat predstavljamo izbrane eseje in poezijo, o svojih poletnih bralnih favoritih pa sta se razgovorili Nika Kovač in Renata Zamida.

Eseji: pop znanost, soočanje z ženskostjo in okruški melanholije

Kozma Ahačič: Kozmologija
Kako znanost narediti pop? Če kdo pozna odgovor, je to jezikoslovec in literarni zgodovinar Kozma Ahačič, za katerega smo v Mladini že pred časom zapisali, da z izvedenskim poznavanjem jezika tega tudi nepoznavalcem predstavi izredno razumljivo. Njegovi minieseji, zbrani v zbirki Kozmologija, se večinoma vrtijo okoli jezika, vendar vanje tako spretno vpleta elemente iz sveta popkulture (predvsem glasbe, ki jo res dobro pozna), popotniške izkušnje in anekdote iz vsakdanjega življenja, da nikakor nimamo občutka, da beremo o nečem, kar je za večino ljudi – roko na srce – suhoparno. Esejčki obsegajo od tri do štiri strani, tako da so primerni tudi za epizodno branje pod borovci. Umetnost je povedati bistvo s tako malo besedami, a Ahačič se zaveda, da sodobna družba trpi za kroničnim pomanjkanjem pozornosti, zaradi česar tudi branje postaja mimobežno (to besedo, mimogrede, analizira v enem izmed esejev). Njegove besede so zato skrbno izbrane.
Založba Goga, 2020, 24,90 €

Emilie Pine: Pišem sebi
Zbirka neposrednih, izredno tekoče napisanih esejev, ki bi jo vsaka ženska morala prebrati že v najstniških letih, da bi dojela, da si večino izkušenj, ki jo najbolj zaznamujejo, pravzaprav deli s številnimi telesi. Poskusi zanositve, ločitev staršev, odnos s sestro, menstruacija, menopavza, občutki sramu in gnusa, ko se telo ne obnaša, kot bi se moralo, depresija, želja, da bi bila všečna, na drugi strani pa podrejenost, v katero si potisnjena, ko te (tudi v akademskih vodah) ocenjujejo po videzu – ki je lahko premalo ali pa preveč, potlačevanje čustev, da ne bi bila označena za šibko, in končno sprejemanje svoje ženskosti ter sebe v celoti. Emilie Pine, irska avtorica in profesorica sodobne drame, je za knjigo leta 2018 prejela Butlerjevo literarno nagrado.
Založba Eno, 2019, 19 €

Roland Barthes: Dnevnik žalovanja
Dan po materini smrti, 25. oktobra 1977, je francoski strukturalist Roland Barthes začel pisati Dnevnik žalovanja. »Z zapisovanjem teh beležk se prepuščam banalnosti, ki je v meni,« sporoči po treh dneh pisanja. Melanholične okruške, s katerimi naj bi orisal faze in diskontinuiteto žalovanja po izgubi bližnjega, je zapisoval na majhne lističe, ki jih je imel ves čas na dosegu roke. Knjiga je zbirka teh zapisov, ki za nekatere datume obsegajo tudi le po eno vrstico (12. junij 1978: »Napad žalosti. Jokam.«), a imajo močan čustveni naboj. Za bralce, v katerih poletje prebudi nekoliko tesnobnejše občutke.
LUD Literatura, 2020, 19 €

Poezija: zgodnje vrtnice poezije in nežna erotika

Sylvia Plath: Ljubezenska pesem norega dekleta
Sylvia Plath sodi med najpomembnejše ameriške pesnice 20. stoletja, prav toliko pozornosti kot njen opus pa še danes priteguje njeno zasebno življenje. Bila je – kljub duševni labilnosti, ki jo je spremljala od rane mladosti – ameriško zlato dekle: čedna, nadarjena za literaturo, vztrajna, odlična učenka, že ko je bila študentka, gostujoča urednica pri reviji Mademoiselle, prejemnica Fulbrightove štipendije, družabna, komunikativna, zaželena v družabnih krogih in priljubljena pri moških, dokler ni leta 1956 na neki literarni zabavi spoznala pesnika in velikega ženskarja Teda Hughesa, se z njim poročila, postala mati in sedem let pozneje, leta 1963, naredila samomor – glavo je potisnila v pečico in se zadušila s plinom. Zgodnje pesmi Plathove so pogosto marginalizirane, saj naj bi se bilo njeno najbriljantnejše ustvarjalno obdobje začelo šele po letu 1956, v zakonu s Tedom Hughesom – k takemu mnenju je precej prispeval tudi sam. Toda izbor, ki smo ga dobili v slovenščini v tankočutnem prevodu Andreje Udovč in s posrečenim podnaslovom zgodnje vrtnice poezije, je ravno tako pomemben kot prevod zbirke Ariel, v kateri so zajete njene najboljše in najbolj znane pesmi. Pesnica se v zgodnji poeziji še drži zakonitosti forme, vendar se, čeprav te pesmi nimajo presunljivosti in globine kasnejše poezije, v njih že kažeta izjemen občutek za jezik in ritmiko ter brezmejna domišljija.
Založba Sanje, 2020, 21 €

Vinko Möderndorfer: Čuvaj sna
Vinko Möderndorfer, ki bo letos tudi avtor v središču festivala Vilenica, upravičeno sodi med najprepoznavnejše slovenske ljubezenske lirike. V njegovih pesmih je vseskozi poudarjena telesnost in nič drugače ni v zbirki Čuvaj sna; v njej se nežno erotične pesmi, za katere se zdi, da večinoma opevajo začetno, sladko fazo ljubezenskega odnosa, prepletajo z bolečo nostalgijo.
Cankarjeva založba, 2020, 24,99 €

Renata Zamida

Poletna bralna priporočila direktorice Javne agencije za knjigo

Prvi poletni knjižni obrok je bolj ali manj prebavljen, nabirka priporočil pa obsega romane, kratke zgodbe in stripe. Najprej novi roman Gašperja Kralja Škrbine; Kralj je bil že s prvencem Rok trajanja odkritje in pol. V Škrbinah je v ospredju ljubezenska zgodba med razseljenima protagonistoma, a v resnici gre za roman o iskanju in pisanju zgodbe. Potem je tu Zvestoba, najnovejši roman Italijana Marca Missirolija. Kajpak gre za raziskovanje partnerske zvestobe, pri čemer dramaturški lok postreže z različnimi generacijami vpletenih. Da je Missiroli prepričljiv in prav noro dober pisatelj, je dokazal že z romanom Opolzkosti v zasebnosti, oba sta vredna branja. Če poletnega čtiva zmanjka na Jadranu, »kot je nekoč bil« (ta slogan je letos ob praznih plažah in zaprtih gostilnah zaživel v dobesednem pomenu), pa se splača zaviti po večkrat nagrajeno zbirko kratkih zgodb Poštovani kukci i druge jezive priće (Spoštovani žužki in druge strašne zgodbe) Maše Kolanović. V slovenskem prevodu je (še) nimamo, gre pa za humorno, aktualno branje, ki ostro kot rezilo zareže v tkivo hrvaške družbe, čeprav bi lahko bila tudi slovenska. Stripovska priporočila zagotavljajo užitek mladim in manj mladim bralcem, s čimer lahko poleti ubijete dve muhi na en mah. Sploh za večplastni francoski humor je to tipično in velja ne le za Hudo Ajdo (avtorja Mr. Tan & Miss Prickley), nabrito punčaro, ki ima rada: nikogar in ne mara: vsega drugega, ampak tudi za Ariola (avtorja Guibert & Boutavant), osla, ki se v že sedmi knjigi daje s svojimi živalskimi prijatelji. Nekoliko bolj didaktičen je novi strip Zorana in Ivana Smiljanića Črni plamen o požigu Narodnega doma v Trstu. Izid je načrtovan natanko ob stoti obletnici dogodka, 13. julija, kot podlistek pa je izhajal v Primorskem dnevniku in Mladini. Mesto nasprotij, kjer se je tako zlahka razcvetel fašizem, je prikazano skozi najstniško prijateljstvo med »Lahom« in »Ščavom« in nazorno, a brez moraliziranja rekapitulira dogodke tistega nesrečnega časa.

Nika Kovač

Poletna bralna priporočila direktorice Inštituta 8. marec

Na vlaku sem v prvih dneh dopusta pojedla novo knjigo enega najbolj znanih svetovnih publicistov Malcolma Gladwella Pogovarjanje z neznanci, ki tematizira naše stike z neznanci in ugotavlja, kako je lahko Fidel Castro tako dolgo goljufal CIO. Knjiga Adna Samire Kentrić je zame mojstrovina, nesporno knjiga tega leta. Prevprašuje upor, upanje in pogum in je pomembna uteha v teh sila nenavadnih časih. Je knjiga, ki je ne prebereš samo enkrat, ampak dobi stalno mesto na nočni omarici. V času šolanja na daljavo mi je v roke prišla knjiga francoske pisateljice Anne Gavalda 35 kil upanja. Mladinski roman, ki bi moral biti tudi obvezno čtivo vsakega odraslega, govori o zagatah šolskega sistema, pomenu vztrajanja pri učenju, kakovostnega javnega šolstva in razvijanja posameznikovih darov, pa tudi o prijateljstvu med dedkom in vnukom in pomenu strpnosti in zaupanja. Prav zdaj berem Luknje Andreja Blatnika in duhovitost, ostrina, izčiščeni slog pisanja in sistematično nastavljanje ogledala sodobni družbi so me navdušili. Z gotovostjo lahko trdim, da je to ena izmed knjig, ki jih je to poletje nujno treba prebrati. Druga izmed mojih trenutnih knjižnih spremljevalk je Jezero Biance Bellove. V njej na temačnem popotovanju sledimo dečku Namiju, ki nas popelje po poti svoje družine. Izjemno berljiva knjiga odslikava svet, ki si ga v družbi ne želimo zgraditi.