Teta Justi 21. stoletja

Srcozlom je (razmeroma) nova zloženka za zlomljeno srce, ki bi po vsej logiki morala biti beseda leta 2019, pa je ZRC SAZU ni uvrstil niti med finaliste in titulo namesto njej podelil besedi »podnebje«. Beseda srcozlom se je v (pretežno ljubljanskem) besednjaku uveljavila zaradi istoimenskega profila na Instagramu, ki se je na medmrežju pojavil lansko pomlad, in zaradi vsebine, s katero se mladi zlahka poistovetijo, kmalu »eksplodiral«. Tako rekoč čez noč je pridobil tisoče sledilcev, ki v duhu anonimnosti sooblikujejo njegovo vsebino. Gre za »podporno skupino za zlomljena srca«, platformo, ki vsak dan objavlja tragikomične izseke pogovorov med nesrečno zaljubljenimi, med bodočimi, bivšimi ali sedanjimi ljubimci, od katerih je navadno eden mnogo bolj zagret kot drugi. Objavlja tudi spodletele bootycalle (paritveni klic 21. stoletja), posnetke zaslonov z odzivi na frustrirajoče seenanje (ignoriranje zasebnih sporočil na družabnih omrežjih in priročno vohunsko sredstvo) in ghostanje (ko se eden od sogovorcev začne pretvarjati, da drugi sploh ne obstaja). Najiskrenejši in navadno tudi najzabavnejši žanr srcozlomov pa so posnetki zaslonov pišočih pogovorov med prijatelji, ki si med seboj jamrajo o ljubezenskih travmah, se samopomilujejo, med seboj tolažijo ali pa se na račun srcozlomov preprosto šalijo. Slednje je ključno: pravzaprav tudi takrat, ko anonimni dopisniki v tragičnem tonu izlivajo svoja strta srca, v ozadju navadno prepoznamo še komično komponento. Srcozlom minljive ljubezenske tragedije banalizira in tragiko preobrazi v tragikomiko.

Kot v pogovoru za Mladino pravi anonimna ustanoviteljica in moderatorka platforme – ko razmišlja o banalnosti izpovedovanja osebne tragedije hipotetičnega dekleta ali fanta, ki trpi za hudo obliko srcozloma: »Vsi bomo preživeli, če se nam nekdo ne javi dve uri.« Dodaja, da »v teh situacijah pogosto trpimo, a ko zadevo pogledamo z distance, je nemalokrat banalna, pogosto absurdna in vedno vsaj malo smešna. Tovrstno jamranje imamo vsi v sebi, a ljubezenske tegobe na dolgi rok pravzaprav niso nič kaj groznega: prej ali slej bodo minile. Srcozlom te lahko zato pomiri in marsikdo je rekel, da ima nanj terapevtski učinek.« Slednje je ključno: vsem, ki se spopadajo z ljubezenskimi težavami, profil Srcozlom omogoča, da spoznajo, da niti približno niso – kot pravi zvesta uporabnica – »sami v tem sranju«. S podobnimi ali pogosto še hujšimi situacijami in frustracijami se vsak dan spopada morje nesrečnih zaljubljencev.

Prav v tem marsikdo prepoznava zdravilno moč vpogleda v nesrečne ljubezenske odnose drugih, ki ga ponuja platforma Srcozlom.

Na spletu se radi prikažemo karseda lepi in zavidanja vredni. Srcozlom pa pomeni dobrodošlo protiutež tovrstni iluziji: ni vse tako rožnato, pravzaprav je vse precej bedno, in v tem smo skupaj.

Tudi sam izvor Srcozloma deloma izhaja iz tolažilnih vzgibov. »Prijateljica mi je pošiljala vtise in mrke misli, ki so se rojevale zaradi strtega srca. Bile so tako lepe, poetične, žalostne in hkrati smešne, da bi bilo škoda, če bi utonile v pozabo, zato sem njene izjave kolažirala skupaj z žalostnimi fotkami iz osebnega arhiva, ustvarila profil na Instagramu in jih nanj naložila«, pravi mama Srcozloma. Prvi srcozlom, objavljen marca lani, se glasi: »Pa morš sam bedet pa met skos srce, tavajoče po celem telesu.« Profil je torej nastal kot tolažilno sredstvo za prijateljičino strto srce in sprva je bilo mišljeno, da srcozlome nanj objavlja ona. A ker je profil zanemarila že pri prvih korakih, je mama Srcozloma nanj nič hudega sluteča objavila še nekaj svojih in nekaj srcozlomov svoje najboljše prijateljice in zadeva je naenkrat zaživela svoje življenje: Instagramovi uporabniki so začeli pošiljati posnetke zaslonov z nesrečnimi korespondencami z ljubimci in prijatelji, število sledilcev pa je začelo eksponentno naraščati.

Moderatorka Srcozloma opaža, da »na Instagramu sicer kraljujejo predvsem lepe stvari«: uporabniki družabnih omrežij kuriramo zunanji videz naših življenj in si prizadevamo, da se na spletu prikažemo kar se da lepi in zavidanja vredni. Realizem ljubezenskih travm, kakršnega objavlja Srcozlom, pa pomeni dobrodošlo protiutež tovrstni iluziji: ni vse tako rožnato, pravzaprav je vse precej bedno, in v tem smo skupaj.

Kreatorka profila je sprva zmogla sproti objavljati vse srcozlome, ki so pristali v njenem nabiralniku, in nesrečnežem hkrati celo pisati tolažilne odgovore, priljubljenost Srcozloma pa je prerasla zmogljivost ene same moderatorke: te dni ima na zalogi že več kot 1800 neobjavljenih srcozlomov. Tudi teta Justi je morala biti selektivna pri izbiri pisem, na katere je odgovarjala. Ja, v terapevtski razsežnosti platforme Srcozlom lahko resnično prepoznamo močne vzporednice z dobro staro teto, ki je na obupana pisma najstnikov odgovarjala v mladinski reviji PIL, le da je pri Srcozlomu za terapevtski učinek – bolj kot tolažilni odgovori in življenjski nasveti – ključen že sam vpogled v nesrečna ljubezenska življenja drugih.

Zaradi priljubljenosti platforme Srcozlom so se kot gobe po dežju na Instagramu pojavili številni profili, ki so posnemali njen koncept, le da so se osredotočili na druga težavna področja iz življenj mladih. Za prvega, imenovanega Delozlom, je pravzaprav odgovorna kar mama Srcozloma: nanj je nalagala prejete izseke korespondenc z delodajalci, ki so odražale krivične razmere na trgu dela, predvsem razmer v svetu prekarnih delavcev, v katerem je kršenje delavskih pravic postalo standard.

Moto Delozloma je »najprej jamr, potem upor«, na začetku leta pa je bilo jamranja očitno dovolj in nastopil je čas za upor: Domozlom je v sodelovanju z Inštitutom 8. marec – raziskovalnim zavodom, ki proučuje raznotere oblike družbene podrejenosti in opozarja nanje – razpisal peticijo proti izkoriščanju na delovnem mestu. To je bil prvi institucionalni blagoslov Delozloma, te dni pa je na račun prišel tudi Srcozlom: v ljubljanski galeriji DobraVaga, razstavnem in projektnem prostoru, ki deluje pod okriljem Kina Šiška, so v četrtek odprli razstavo jagodnega izbora srcozlomov, sočasno pa je izšel tudi prvi Srcozlomov zine.

Kmalu za Delozlomom se je pojavil še Domozlom: objave na Domozlomu odražajo nepravilnosti na nepremičninskem oziroma predvsem podnajemniškem trgu. Sledili so še Vladozlom (ki objavlja politične meme), Čefurozlom (ki objavlja »čefurske« meme), Ženozlom (ki v feminističnem, a ironičnem tonu obravnava seksizem), Sistemozlom (ki tako kot Vladozlom večinoma objavlja politične meme) in mnogi drugi -zlomi.

Srcozlom se je na pobudo uporabnikov iz virtualnega sveta nekajkrat preselil tudi v resničnost. Srcozlomova tesna sodelavka, ki sicer deluje kot klinična psihologinja, je v ljubljanskem parku Tivoli gostila tako imenovane Sad-meete, srečanja tistih Srcozlomovih uporabnikov, ki so svoje tragikomične zgodbe iz ljubezenskega življenja želeli z neznanci deliti tudi v živo. Srečanja so v grobem spominjala na terapevtske skupine za pomoč, denimo srečanja anonimnih alkoholikov, le da so navzoči na Sad-meetih pod tivolskimi krošnjami sedeli v krogu in med kramljanjem o srcozlomih žalost načrtno utapljali v alkoholu.

Anonimni moderatorki je njen priljubljeni projekt »zanimiv predvsem s sociološkega vidika. Sčasoma si želim narediti analizo objav, morda analizirati demografijo Srcozlomovih uporabnikov in uporabnic, raziskati, zakaj je sodobno doživljanje zvez in ljubezni opredeljeno z nenehnim menjavanjem partnerjev ter ali sta nenehno iskanje pravega partnerja in nezmožnost ohranjanja zdravih zvez, kakršni se kažeta iz Srcozlomovih objav, morda posledica potrošniškega kapitalizma, prekarnega trga dela, skratka, negotovih razmer, v katerih danes živi večina mladih.« V tem smislu se prepletajo sporočila skoraj vseh omenjenih zlomov: skoraj vse tegobe mladih so posledica aktualnih razmer in sistemskih nepravičnosti.

Razstava:
Srcozlom: s r c o z l o m
Kje: DobraVaga, Ljubljana
Kdaj: do 12. septembra 2020